Jedro

Prvotožena stranka je vložila pritožbo zoper zamudno sodbo po izteku 15-dnevnega pritožbenega roka, zato je potrebno pritožbo zavreči.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo pritožbo prvotožene stranke. Ugotovilo je, da je prvotožena stranka vložila pritožbo zoper zamudno sodbo že po izteku predpisanega pritožbenega roka.

Prvotožena stranka se je zoper sklep pravočasno pritožila. Iz vsebine pritožbe je razvidno, da izpodbija sklep iz pritožbenih razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava po določbah 2. in 3. točke prvega odstavka 338. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999 in spremembe), ki se v skladu z določbo 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in spremembe) uporablja tudi v sporih pred delovnim sodiščem. Navaja, da je zoper njo že začet postopek prisilne poravnave. Namen takšnega postopka pa je, da poplača terjatve upnikov v znižani višini ali z odlogom. Ne strinja se z odločitvijo v zamudni sodbi, da je dolžna tožniku v celoti poravnati prejemke iz delovnega razmerja. Posebej ne tistih denarnih obveznosti, ki imajo naravo navadne terjatve. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in upošteva njene pritožbene navedbe po vsebini.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo sklep v mejah pritožbenega izpodbijanja in po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka ter na pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP). Po takšnem preizkusu je ugotovilo, da vsebuje izpodbijani sklep glede ugotovitve, da je prvotožena stranka vložila pritožbo zoper zamudno sodbo po izteku predpisanega pritožbenega roka, pravilne dejanske in pravne razloge. Poleg tega sodišče prve stopnje tako v zvezi z izvedenim postopkom kot z izdanim sklepom ni storilo nobene bistvene postopkovne kršitve, na katere je moralo pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti. Zato pritožbeno sodišče na pritožbene navedbe prvotožene stranke še odgovarja.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo pritožbo prvotožene stranke kot prepozno vloženo. To pomeni, da mora pritožbeno sodišče preizkusiti, če je prvotožena stranka dejansko vložila pritožbo zoper zamudno sodbo opr. št. IV Pd 2922/2013 z dne 18. 2. 2014 že po izteku predpisanega pritožbenega roka, skladno z določbo 112. člena ZPP. Zato ne more biti predmet preizkusa zavzemanje pritožbe, če je tožnik upravičen do denarnih prejemkov iz naslova delovnega razmerja pri prvotoženi stranki, o čemer je bilo odločeno z zamudno sodbo.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano odločitev v izpodbijanem sklepu in na podlagi podatkov v sodnem spisu ugotovilo, da je prvotožena stranka prejela pisni odpravek zamudne sodbe 7. 3. 2014, kar pomeni, da je z naslednjim dnem začel teči 15-dnevni rok za vložitev pritožbe, ki se je iztekel 24. 3. 2014. Kot je razvidno iz predložene pisemske ovojnice, je prvotožena stranka vložila pritožbo zoper zamudno sodbo z navadno pošto 27. 3. 2014, sodišče prve stopnje pa jo je prejelo 31. 3. 2014, to je že po datumu, ko se je iztekel rok za pritožbo (prvi odstavek 112. člena ZPP), do katerega bi se še lahko štela pritožba za pravočasno vloženo. Skladno s tako ugotovljenimi razlogi je imelo sodišče prve stopnje vso podlago, da je pritožbo kot prepozno zavrglo.

Zato je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo in v celoti potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).