Jedro

Soglasje in izjava“ sta bila dana (podpisana), kot iz pisne izjave izhaja, 17. 7. 2018 in se nanašata na projektno dokumentacijo št. 12/18, julij 2018, medtem ko je bila, kot izhaja iz spisne dokumentacije, v postopek za izdajo gradbenega dovoljenja vložena projektna dokumentacija št. 12/18, avgust 2018. Kar pomeni, da sta podpisnici navedene pisne izjave soglašali z gradnjo po drugi projektni dokumentaciji, kot jo je navedla investitorica v zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja in kot je bila vložena v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja (ali sta bili ter v čem podpisnici pisne izjave seznanjeni s projektno dokumentacijo drugače, kot je vsebina projektne dokumentacije št. 12/18, avgust 2018, pa ni mogoče preizkusiti, ker projektne dokumentacije, datirane na mesec julij 2018, v spisu ni in torej ni del spisne dokumentacije v zadevi). To pa pomeni, da bi že drugostopenjski organ mogel oziroma moral ugotoviti, da prvostopenjski organ ni imel podlage za postopanje po četrtem odstavku 39. člena GZ.

Izrek

I. Gradbeno dovoljenje Upravne enote Domžale št. 351-494/2018/6 (25231) z dne 24. 1. 2019 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 25 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

**Potek dosedanjega postopka**

1. Upravna enota Domžale (v nadaljevanju prvostopenjski organ) je z izpodbijanim gradbenim dovoljenjem odločila, da se investitorici A. A. izda gradbeno dovoljenje za gradnjo stanovanjsko-poslovnega objekta, CC-SI: 11100 (enostanovanjska stavba - ... %-ov uporabne površine), CC-SI: 12112 (gostilne, restavracije in točilnice - ... %-ov uporabne površine) in CC-SI: 12203 (druge poslovne stavbe - ... %-ov uporabne površine), manj zahtevnega objekta, na zemljišču s parcelno št. 184/3 k.o...., pod tam navedenimi pogoji, in da je sestavni del tega gradbenega dovoljenja zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja in projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja št. 12/18, ki ga je avgusta 2018 izdelal B., d. o. o., ..., ki vsebuje načrte, izjave in elaborate, kot tam sledi.

Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je investitorica A. A. zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja za predmetno gradnjo vložila 27. 8. 2018 in da je po dopolnitvi vloge zahteva postala popolna 6. 12. 2018. V postopku je organ ugotovil, da so za gradnjo izpolnjeni vsi zakonski pogoji (43. člen Gradbenega zakona, v nadaljevanju GZ). Upravni organ je na podlagi 36. člena GZ kot stranske udeležence v postopek izdaje gradbenega dovoljenja vključil C. C. in D. D., solastnici zemljišča s parcelno št. 186 k. o. ..., ter E. E., solastnika zemljišča s parcelno št. 177 k. o. ..., Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije kot solastnika zemljišča s parcelno št. 177 k. o. ... in družbo F. zaradi gradnje v varovalnem pasu. Glede na predložene izjave (med drugim) C. C., D. D. in E. E. o strinjanju z nameravano gradnjo po projektu št. 12/18, avgust 2018, ustne obravnave skladno z drugim odstavkom 41. člena GZ ni bilo treba opraviti.

2. Ministrstvo za okolje in prostor (v nadaljevanju drugostopenjski organ) je z odločbo z dne 28. 6. 2019 zavrnilo pritožbo C. C. zoper izpodbijano gradbeno dovoljenje.

**Bistvene navedbe strank v upravnem sporu**

3. Tožnica v tožbi navaja, da je pokojna C. C., po kateri je na podlagi sklepa o dedovanju kot dedinja prevzela vse pravice in obveznosti, zoper izpodbijano gradbeno dovoljenje vložila pritožbo. Tožnica se ne strinja z navedbami investitorke A. A., ki jih je ta podala v odgovoru na pritožbo. Dalje navaja, da se ne strinja s stališčem toženke glede potrebnih odmikov predmetnega objekta od parcelnih mej s sosednjimi zemljišči. Pri tem se sklicuje na 15. člen Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih Občine Lukovica (v nadaljevanju Odlok o PUP). V nadaljevanju navaja, da je toženka zavzela nepravilno stališče v zvezi s pritožbenimi navedbami o zasenčenju objekta tožnice. Meni, da bi investitorica morala k zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja priložiti strokovno študijo ali mnenje, da ne bo osenčila sosednjega objekta. Dalje navaja, da je bila pred podpisom pisnega soglasja in izjave s strani investitorice zavedena, saj naj bi ji ta zatrjevala, da bo na svojem zemljišču s parcelno št. 184/3 k. o. ... zgradila stanovanjsko hišo s pisarnami za potrebe družbe G., d.o.o., ne pa stanovanjsko-poslovnega objekta, v katerem bo gostinski lokal. Tožnica dalje navaja, da investitorica ni pokazala projektne dokumentacije št. 12/18. Zato sta podpisana soglasje in izjava tožnice „lažna“. Da investitorica pred podpisom pisnega soglasja in izjave ni pokazala projektne dokumentacije št. 12/18, lahko potrdi H. H. Tožnica dalje navaja, da v postopku ni bil upoštevan 12. člen Odloka o PUP, ki določa kakšne vrste gradnje so dovoljene na posameznih območjih. Tožnica se tudi ne strinja s stališčem toženke glede parkirnih mest. Toženka je pri tem ravnala v nasprotju z 12. členom Odloka o PUP, ki pod točko 2.1 ne določa, da je v stanovanjskih območjih (SE) dovoljena gradnja parkirišč. Enako to velja za točko 2.4, ki tudi ne določa, da je v stanovanjskih območjih s kmetijskimi gospodarstvi (SK) dovoljena gradnja parkirišč. Tožnica dalje navaja, da toženka tudi ni pravilno presodila pritožbenih navedb, ki se nanašajo na gradbiščno ograjo. Tudi glede tega vprašanja ni bil spoštovan 15. člen Odloka o PUP, in sicer četrti odstavek točke 1.4.. Investitorica namreč namerava glede na projektno gradbeno dokumentacijo postaviti gradbiščno ograjo na posestno mejo med zemljiščema s parcelno št. 184/3 v njeni lasti in zemljiščem s parcelno št. 186 v lasti tožnice. Tožnica se tudi ne strinja s presojo toženke o pritožbenih navedbah, ki se nanašajo na ustno obravnavo. V pritožbi je bilo jasno razloženo, da bi ustna obravnava morala biti opravljena, ker predložena soglasje in izjava pritožnice o strinjanju z nameravano gradnjo po projektu št. 12/18, avgust 2018, dajeta soglasje samo za odmik najbolj izpostavljenega načrtovanega dela stanovanjsko-poslovnega objekta od zemljišča s parcelno št. 186 k. o. ..., ne dajeta pa soglasje in izjava nikakršnega soglasja za postavitev gradbiščne ograje na posestno mejo. Ker je upravni organ po pregledu projektne gradbene dokumentacije in priloženih soglasij videl, da namerava investitorica gradbiščno ograjo postaviti na posestno mejo in za to nima soglasja, bi jo moral pozvati k predložitvi pisnega soglasja lastnic sosednjega zemljišča s parcelno št. 186 k. o. ... Upravni organ, ki tako ni ravnal, je ravnal nepravilno ter kljub neizpolnjenim pogojem izdal gradbeno dovoljenje. Tožnica sodišču predlaga, naj izpodbijano gradbeno dovoljenje odpravi ter zadevo vrne prvostopenjskemu organu v ponovni postopek. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

4. Toženka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je sodišču upravne spise v zadevi.

5. Sodišče je tožbo poslalo v odgovor tudi stranki z interesom - investitorici A. A. Odgovora na tožbo ni podala.

**Odločanje brez glavne obravnave**

6. Sodišče je v zadevi razpisalo glavno obravnavo za dne 26. 5. 2022 ob 12. uri. Na glavno obravnavo je vabilo tožnico, toženko in stranko z interesom A. A. Na glavno obravnavo ni prišla nobena od strank, ob tem ko je bilo ugotovljeno, da so bile pravilno vabljene. Tožnica je sodišču sicer 16. 5. 2022 poslala pisno obvestilo, da se ne more udeležiti glavne obravnave zaradi zdravstvenih težav. Vendar sodišče ni ugotovilo, da za preložitev naroka obstajajo upravičeni razlogi, kajti tožnica ni navedla, da gre za nenadne in nepredvidljive zdravstvene težave, ki bi ji onemogočale priti na sodišče, niti to ne izhaja iz njenega obvestila, odposlanega deset dni pred glavno obravnavo. Tožnica tudi ni predložila zdravniškega potrdila, na podlagi katerega bi sodišče narok moglo preložiti (prvi in drugi odstavek 115. člena Zakona o pravdnem postopku – v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu). Sicer pa tožnica preložitve naroka tudi ni predlagala.

7. Glede na navedeno sodišče na podlagi tretjega odstavka 58. člena Zakona o upravnem sporu1 (v nadaljevanju ZUS-1) glavne obravnave ni opravilo.

**Odločanje po sodnici posameznici**

8. Sodišče je 19. 4. 2022 sprejelo sklep, da o zadevi odloča po sodnici posameznici, in sicer iz razloga po tretji alineji drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Ugotovilo je namreč, da gre v zadevi za enostavno dejansko in pravno stanje. Stranke postopka sestavi sodišča, izrecno vprašane, pisno niso ugovarjale, na glavno obravnavo pa niso prišle.

**K odločitvi sodišča o tožbi**

9. Tožba je utemeljena.

10. V obravnavani zadevi je sporna odločitev, da se investitorici (stranki z interesom v tem upravnem sporu) izda gradbeno dovoljenje za gradnjo stanovanjsko-poslovnega objekta, pod tam navedenimi pogoji, v postopku, v katerega tožnica2 (udeležena v postopku kot stranski udeleženec na podlagi tretjega v zvezi z drugim odstavkom 36. člena GZ) na podlagi četrtega odstavka 39. člena GZ ni bila vključena.

11. Tožnica izpodbijani odločbi nasprotuje primarno iz razloga, ker v zadevi ni bila opravljena ustna obravnava; navaja, da se je glede na to šele po vročitvi gradbenega dovoljenja seznanila s tem, za kakšno gradnjo je bilo izdano gradbeno dovoljenje in pod kakšnimi pogoji ter je zato (njena pravna prednica) zoper gradbeno dovoljenje vložila pritožbo, ki pa jo je drugostopenjski organ kot neutemeljeno v celoti zavrnil, s čemer pa se ne strinja.

12. Po četrtem odstavku 39. člena GZ se stranke ne vključuje v postopek izdaje gradbenega dovoljenja, temveč se ji gradbeno dovoljenje samo vroči, (med drugim) v primeru iz prvega odstavka tega člena, to je, če investitor predloži pisno izjavo stranke, da se strinja z nameravano gradnjo, pri čemer se mora stranka v izjavi izrecno sklicevati na dokumentacijo za izdajo gradbenega dovoljenja, z navedbo številke in datuma njene izdaje. Po drugem odstavku 41. člena GZ pa se v primeru, če so se v postopek priglasili stranski udeleženci, ustna obravnava ne opravi zgolj tedaj, če so vsi stranski udeleženci podali izjave, da se z nameravano gradnjo strinjajo.

13. V zadevi ni sporno, da je investitorica v postopku kot pisno izjavo v smislu prvega odstavka 39. člena GZ predložila, organ pa upošteval, „soglasje in izjavo“ tožnice in njene pokojne sestre z dne 17. 7. 2018. Iz navedene pisne izjave izhaja, da sta podpisnici seznanjeni z nameravanim posegom – odstranitvijo obstoječega objekta in gradnjo stanovanjsko-poslovnega objekta – na parc. št. 184/3 k. o. ..., ki je predvidena s projektno dokumentacijo št. 12/18, julij 2018, ki jo je izdelalo podjetje B., d.o.o., in da nimata zadržkov glede obravnavanega posega, dalje, da je odmik najbolj izpostavljenega dela objekta – rob napuščene strehe – od parc. št. 186 k. o. ..., katere lastnici sta, lahko min. 0,50 m in stene objekta 1,00 m; dalje, da sta seznanjeni, da bo investitorica izjavo predložila upravnemu organu v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja, in da je priloga izjave zazidalna situacija projektne dokumentacije št. 12/18, julij 2018. 14. Kot izhaja iz tožbe in spisne dokumentacije upravnega spisa v zadevi, je glede navedene pisne izjave tožničina pravna prednica že v pritožbi navajala, da je „lažna“ in da investitorica podpisnic pisne izjave ni seznanila z okoliščino, da bo v stanovanjsko-poslovnem objektu tudi gostinski lokal ter da jima ni pokazala projektne dokumentacije št. 12/18. Drugostopenjski organ pa se do podanega ugovora ni niti opredelil, predloženo izjavo tožnice in njene pokojne sestre pa je pri presoji pritožbenih ugovorov, da odmiki novogradnje od njune parcele glede na Odlok o PUP niso ustrezni ter da bi moral organ opraviti ustno obravnavo, upošteval kot brez napak oziroma z lastnostmi, kot pisno izjavo opredeli GZ v prvem odstavku 39. člena GZ.

15. Po presoji sodišča postopanje drugostopenjskega organa ni bilo pravilno. Ob preizkusu zakonitosti izpodbijanega gradbenega dovoljenja bi glede na pritožbene ugovore, ki so bili podani v zvezi s pisno izjavo tožnice in njene pokojne sestre (da nista bili seznanjeni z vsebino projektne dokumentacije, ki je bila podlaga za izdajo gradbenega dovoljenja ter je sestavni del izpodbijanega gradbenega dovoljenja, ter da jima ta projektna dokumentacija ni bila pokazana), mogel in moral ugotoviti, da „soglasje in izjava“ tožnice in njene pokojne sestre z dne 17. 7. 2018 ne more predstavljati pisne izjave iz prvega odstavka 39. člena GZ. Namreč „soglasje in izjava“ sta bila dana (podpisana), kot iz pisne izjave izhaja, 17. 7. 2018 in se nanašata na projektno dokumentacijo št. 12/18, julij 2018, medtem ko je bila, kot izhaja iz spisne dokumentacije, v postopek za izdajo gradbenega dovoljenja vložena projektna dokumentacija št. 12/18, avgust 2018. Kar pomeni, da sta podpisnici navedene pisne izjave soglašali z gradnjo po drugi projektni dokumentaciji, kot jo je navedla investitorica v zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja in kot je bila vložena v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja (ali sta bili ter v čem podpisnici pisne izjave seznanjeni s projektno dokumentacijo drugače, kot je vsebina projektne dokumentacije št. 12/18, avgust 2018, pa ni mogoče preizkusiti, ker projektne dokumentacije, datirane na mesec julij 2018, v spisu ni in torej ni del spisne dokumentacije v zadevi). To pa pomeni, da bi že drugostopenjski organ mogel oziroma moral ugotoviti, da prvostopenjski organ ni imel podlage za postopanje po četrtem odstavku 39. člena GZ, torej da podpisnic pisne izjave z dne 17. 7. 2018 ne vključi v postopek izdaje gradbenega dovoljenja ter da jima gradbeno dovoljenje samo vroči. Tako bi že drugostopenjski organ mogel oziroma moral v pritožbenem postopku izpodbijano gradbeno dovoljenje odpraviti in zadevo vrniti organu prve stopnje v ponovni postopek. Namreč prvostopenjski organ je s tem, ko ni vodil posebnega ugotovitvenega postopka in ni opravil ustne obravnave, tožnici oziroma tedaj podpisnicama „soglasja in izjave“, kršil pravico do izjave (9. člen ZUP), torej da se izjavi(ta) o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe, kar je absolutna bistvena kršitev pravil postopka, ki v vsakem primeru terja odpravo izpodbijanega gradbenega dovoljenja (3. točka drugega odstavka 237. člena ZUP).

16. Ob podanem navedenem razlogu za odpravo izpodbijanega gradbenega dovoljenja se sodišče do ostalih tožbenih ugovorov kot nepotrebno za odločitev ne opredeljuje.

17. Ker je sodišče spoznalo, da v postopku za izdajo izpodbijanega gradbenega dovoljenja niso bila upoštevana pravila postopka, je tožbi na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 (2. točka prvega odstavka in tretji odstavek 27. člena ZUS-1 v zvezi s 3. točko drugega odstavka 237. člena ZUP) ugodilo in gradbeno dovoljenje odpravilo ter zadevo vrnilo prvostopenjskemu organu v ponovni postopek, in sicer na podlagi tretjega ter v smislu četrtega odstavka 64. člena ZUS-1. V ponovnem postopku bo organ (če investitorica ne bo predložila nove, pravilne pisne izjave tožnice v smislu prvega odstavka 39. člena GZ) moral opraviti ustno obravnavo (prvi odstavek 41. člena GZ) in tožnico kot stranskega udeleženca vključevati v ugotovitveni postopek.

18. Stroškovnemu zahtevku tožeče stranke je sodišče ugodilo na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 ter tožnici priznalo stroške na podlagi tretjega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu, v višini 25 EUR.

1 Po tretjem odstavku 58. člena ZUS-1 lahko sodišče odloči brez glavne obravnave, če ne pride na obravnavo nobena od strank ali če ne pride tožnik. 2 op. sodišča: to velja tudi za njeno zdaj že pokojno sestro