Jedro

ZJGS nima posebnih določb, o imenovanja direktorja v nujnih primerih, zato, glede na določbo 28. člena ZGJS, lahko pride v poštev uporaba določbe 251. člena ZGD tudi pri javnih podjetjih.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrglo predlog za imenovanje direktorja družbe K. d.o.o. Zoper sklep se je predlagatelj pravočasno pritožil. V pritožbi navaja, da je zmotno stališče sodišča prve stopnje, da predlagatelj ni upravičen oz. ni zainteresirana oseba za vložitev predloga. Funkcija predlagatelja, ki je nadzorni svet je prav v nadziranju poslovanja družbe, zato je gotovo zainteresiran, da se imenuje direktor družbe.

Pritožba je bila vročena družbi K. d.o.o., ki nanjo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Nadzorni svet podjetja K. d.o.o., je kot zainteresirani predlagatelj v svojem predlogu trdil, da direktorju poteka mandat. Zaradi neusklajenosti aktov K. d.o.o., ne bo mogoče imenovati novega direktorja. Zato je predlagal, da sodišče samo skladno z določbo 251. člena ZGD imenuje direktorja. Sodišče prve stopnje je zavrglo predlog, ker je ugotovilo, da nadzorni svet ni upravičena oseba za navedeni predlog, ker je po določbah 28. člena ZJGS za imenovanje direktorja javnega podjetje pristojen ustanovitelj. Takšno stališče je po oceni pritožbenega sodišča materialnopravno zmotno.

Podjetje K. d.o.o., je javno podjetje, za katerega veljajo določbe Zakona o gospodarskih javnih službah (Ur.l. RS, št, 32/93, v nadaljevanju ZGJS). Ustanovljeno je bilo namreč na podlagi odloka Občine T. o organiziranju javnega podjetja "K." in Odloka o spremembah in dopolnitvah tega odloka (Ur.l. RS 18/94 in 64/99, v nadaljevanju Odlok). Za vsa vprašanja, ki se nanašajo na položaj javnega podjetja se uporabljajo predpisi, ki urejajo položaj podjetij in gospodarskih družb, če z ZGJS ali drugim zakonom ni drugače urejeno (28. člen ZGJS). Glede na to, da je podjetje K. družba z omejeno odgovornostjo, se za vprašanja, ki se nanašajo na njen položaj, uporabljajo določbe ZGD (če z ZGJS ali drugim zakonom ni drugače urejeno). Res je, da ZGJS vsebuje posebne določbe o imenovanju in razreševanju direktorja (27. člen). Zato je sicer pravilno stališče sodišča prve stopnje, da je pri imenovanju in razreševanju direktorja podjetja K. ne pridejo v poštev določbe 250. člena ZGD, v katerih je opredeljeno imenovanje in odpoklic uprave v delniški družbi. Vendar v tej zadevi ne gre za vprašanje, kdo je pristojen za imenovanje in razrešitev direktorja, pač pa za vprašanje, ali je možna sodna intervencija pri imenovanju direktorja v primeru, če direktor sploh ni imenovan kot to zatrjuje predlagatelj. Torej vprašanje je, ali gre za nujen primer kot je opredeljen v 251. členu ZGD, po katerem je možno, da sodišče do rednega imenovanja direktorja, začasno imenuje nekoga v to funkcijo.

ZGJS o tem nima posebnih določb, zaradi česar je glede na citirano določbo 28. člena lahko pride v poštev uporaba določbe 251. člena ZGD tudi pri javnih podjetjih. Glede tega vprašanja pa sodišče prve stopnje ni ugotovilo odločilnih dejstev, niti ni podalo nobenih zaključkov, zaradi česar izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti.

Pritožbeno sodišče je zaradi navedenega pritožbi ugodilo in razveljavilo izpodbijani sklep in zadevo vrnilo v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. člena ZNP). V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ugotoviti najprej, ali držijo trditve nadzornega sveta podjetja, da podjetje nima direktorja. V tem primeru, da bo moralo nadalje ugotoviti, kaj to pomeni za podjetje in njegovo poslovanje. K. je namreč družba z omejeno odgovornostjo. Za družbo z omejeno odgovornostjo v ZGD ni izrecno predpisana možnost imenovanja direktorja preko sodišča. Zato bo moralo sodišče prve stopnje oceniti, ali morebiti predmetna zadeva (glede na določbe statuta podjetja in Odloka) predstavlja situacijo, za katero bi bilo, mogoče analogno uporabiti določbe 251. člena ZGD.