Jedro

Predlog za obnovo postopka je bil vložen po direktorju, za katerega pa v spisu ni izkazano, da bi imel opravljen pravniški državni izpit. Obnova postopka je izredno pravo sredstvo, v takem postopku pa lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, razen če ima njen zakoniti zastopnik ali ona sama opravljen pravniški državni izpit. To pa bi moral predlagatelj izkazati že sočasno z vložitvijo predloga za obnovo postopka.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se zato sklep o dovolitvi obnove postopka in o razveljavitvi vmesne sodbe, sprejet dne 1.10.2002, s p r e m e n i tako, da se predlog stranskega intervenienta za obnovo postopka zavrže. Sodba sodišča prve stopnje z dne 21.1.2003 se r a z v e l j a v i ter zadeva vrne prvostopenjskemu sodišču v nadaljnje odločanje.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika za povrnitev materialne škode, ki jo je utrpel v prometni nezgodi dne 24.3.2001, ker je po izvedenem dokaznem postopku zaključilo, da toženi stranki ni mogoče očitati opustitve, ki bi bila v vzročni zvezi s prometno nesrečo oziroma ji ni mogoče očitati slabega vzdrževanja cestišča, kot ga je zatrjeval tožnik. Zoper sodbo se pritožuje tožeča stranka po pooblaščencu. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj izpodbijano sodbo razveljavi ter predlog za obnovo postopka zavrže. Navaja, da je sodišče izdalo vmesno sodbo, s katero je ugotovilo delno soodgovornost tožene stranke za škodo, ki jo je tožnik utrpel, zoper to sodbo pa se tožena stranka ni pritožila. Stranski intervenient je vložil predlog za obnovo postopka po direktorju I. B.. V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi pa lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, izjema velja, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. To pa je treba izkazati že ob vložitvi izrednega pravnega sredstva. Poleg tega je bil po mnenju pritožbe predlog za obnovo postopka vložen prepozno, saj iz zapisnika o glavni obravnavi z dne 1.10.2002 izhaja, da je sodišče intervenientu vročilo vmesno sodbo na tem naroku, zaradi česar je 30-dnevni rok za vložitev predloga za obnovo postopka potekel 1.11.2002. Spisovni podatki ne potrjujejo, da bi bilo izredno pravno sredstvo vloženo v tem roku. Poleg tega prvostopenjsko sodišče ni razveljavilo vmesne sodbe z dne 4.6.2002, čeprav bi bilo to dolžno storiti. Tako sta o isti zadevi izdani dve sodbi. Pritožba je utemeljena. Prvostopenjsko sodišče je dne 4.6.2002 izdalo vmesno sodbo, s katero je ugotovilo, da je tožena stranka do 1/3 soodgovorna za škodo, ki jo je utrpel v prometni nesreči dne 24.3.2001 tožnik. Zavarovalnica T. je dne 29.7.2002 vložila predlog za obnovo postopka. Prvostopenjsko sodišče je na naroku dne 1.10.2002, potem ko je Zavarovalnici T. dovolilo vstop v pravdo kot stranskemu intervenientu (kar je predlagal že 16.4.2002), dovolilo tudi obnovo postopka in zato razveljavilo vmesno sodbo. Sočasno je odločilo, da se takoj začne z obravnavanjem glavne stvari (3. odst. 400. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP) in na podlagi dokaznega postopka, izpeljanega v nadaljevanju, izdalo sodbo, s katero je tožbeni zahtevek zavrnilo. 5. odst. 400. čl. ZPP določa, da v primeru, ko predsednik senata dovoli obnovo postopka in odloči, da se bo takoj obravnavala glavna stvar, sodišče vzame sklep, s katerim se dovoljuje obnova postopka in razveljavlja odločba, izdana v prejšnjem postopku, v odločbo o glavni stvari. Izpodbijana sodba z dne 21.1.2003 torej po naravi stvari "vsebuje" tudi sklep o dovolitvi obnove postopka in o razveljavitvi vmesne sodbe z dne 4.6.2002, kot je bil ta sklep sprejet in razglašen na naroku dne 1.10.2002. Zoper tak sklep namreč posebna pritožba ni dovoljena (4. odst. 400. čl. ZPP), zato se tožeča stranka pravilno pritožuje zoper ta sklep v pritožbenem roku, ki teče tudi zoper sodbo. Ta pritožba pa je po oceni pritožbenega sodišča tudi utemeljena. Predlog za obnovo postopka je bil namreč vložen po direktorju I. B., za katerega pa v spisu ni izkazano, da bi imel opravljen pravniški državni izpit. Obnova postopka je izredno pravo sredstvo, v takem postopku pa lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, razen če ima njen zakoniti zastopnik ali ona sama opravljen pravniški državni izpit. To pa bi moral predlagatelj izkazati že sočasno z vložitvijo predloga za obnovo postopka. Ker dokazilo o tem ni bilo predloženo niti v nadaljevanju postopka in niti potem, ko je prvostopenjsko sodišče pritožbo tožeče stranke, ki je prav to pomanjkljivost predloga stranskega intervenienta izpostavila v pritožbi, poslalo intervenientu v odgovor, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje o dovolitvi obnove postopka in razveljavitvi vmesne sodbe spremenilo tako, da se predlog za obnovo postopka zavrže. V posledici take odločitve pa je bilo potrebno razveljaviti tudi izpodbijano sodbo, izdano v obnovljenem postopku. Glede na spremenjeno odločitev o usodi predloga za obnovo postopka in o razveljavitvi vmesne sodbe z dne 4.6.2002, bo torej moralo prvostopenjsko sodišče s postopkom nadaljevati ob upoštevanju odločitve o temelju zahtevka, o katerem je bilo z navedeno sodbo odločeno. Pritožbeno sodišče pa še ugotavlja, da stranski intervenient Zavarovalnica T. niti nima ustrezne pravdne sposobnosti, saj ni pravna oseba in mu zato ni mogoče dovoliti udeležbe v pravdi. V sodnem registru je namreč vpisan le kot podružnica, ki je krajevno ločena od sedeža družbe (1. odst. 31. čl. Zakona o gospodarskih družbah - ZGD) in po 2. odst. tega člena ni pravna oseba, nima pa niti nobenega osnovnega kapitala.