Jedro

Pritožnik, ki je do svojega zdravstvenega stanja povsem nekritičen ter ne prepozna njegovega vpliva na posamezna ravnanja, zgolj z lastno oceno svojega psihičnega stanja dejanskih ugotovitev sodišča ne more ovreči.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se nasprotnemu udeležencu A. A. omeji pravica do prisotnosti pri izvajanju dokazov (I. točka izreka) ter se ga zadrži na zdravljenju v psihiatrični bolnišnici na oddelku pod posebnim nadzorom najdalj do 1. 3. 2021 (II. točka izreka).

2. Nasprotni udeleženec v pritožbi, ki jo podaja po svoji pooblaščenki, uveljavlja pritožbena razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Prepričan je, da ni pogojev za njegovo pridržanje, saj ne ogroža ne sebe ne drugih. Zdravljenja ne potrebuje, sam zase meni, da je miren in vodljiv, bistre zavesti, časovno in krajevno orientiran, čustveno razgiban in intelektualno ter spominsko dobro ohranjen. Tudi izvedenka je ugotovila, da je pogovorljiv, v takšni dobri kondiciji pa ne bi ogrožal nikogar.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Zdravljenje osebe na oddelku psihiatrične bolnišnice pod posebnim nadzorom brez privolitve je skladno s prvim odstavkom 39. člena Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr) dopustno, (1) če oseba ogroža svoje življenje ali življenje drugih, ali huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih, ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim, (2) če je ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje, (3) če navedenih vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči. V 53. členu ZDZdr je določeno, da je oseba lahko sprejeta na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve pred izdajo sklepa sodišča, če so podani pogoji iz prvega odstavka 39. člena tega zakona, kadar je zaradi narave duševne motnje osebe nujno potrebno, da se ji omeji svoboda gibanja oziroma preprečijo stiki z okolico še preden se izpelje postopek za sprejem brez privolitve.

5. Sodišče je svoje ugotovitve o obstoju duševne motnje oprlo na mnenje sodne izvedenke B. B., ki je vpogledala v zdravniško dokumentacijo nasprotnega udeleženca in ga tudi osebno pregledala ter ugotovila, da trpi za blodnjavo motnjo, povezano z duševnimi in vedenjskimi motnjami zaradi uživanja alkohola. Do bolezni je popolnoma nekritičen, težave minimalizira in racionalizira, brez ustreznega zdravljenja pa bi se zdravstveno stanje še naprej slabšalo, s čimer bi hudo ogrožal svoje zdravje in življenje, prav tako pa tudi zdravje in življenje drugih, saj je že bil in bi lahko bil tudi v bodoče heteroagresivno naravnan. Po mnenju izvedenke trenutno zdravstveno stanje nasprotnega udeleženca ne omogoča druge oblike zdravljenja kot z zadržanjem na oddelku pod posebnim nadzorom, kjer je mogoče izvajati in prilagoditi ustrezno terapijo.

6. Glede na povzete strokovne ugotovitve pritožbeno sodišče pritrjuje zaključkom izpodbijanega sklepa, da so podani vsi pogoji za pridržanje iz 39. člena ZDZdr. Pritožnik, ki je do svojega zdravstvenega stanja povsem nekritičen ter ne prepozna njegovega vpliva na posamezna ravnanja, zgolj z lastno oceno svojega psihičnega stanja dejanskih ugotovitev sodišča ne more ovreči. 7. Ker pritožbene navedbe niso utemeljene, je ob odsotnosti po uradni dolžnosti upoštevnih razlogov iz drugega odstavka 350. člena ZPP pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in 30. členom ZDZdr).