Up-323/97

15.4.1998

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe L. K., v priporu, na seji senata dne 15. aprila 1998

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba L. K.:

s e z a v r ž e.

Ustavna pritožba zoper sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani št. I K 420/97 z dne 15.10.1997 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani št. II Kp 289/97 z dne 21.10.1997; zoper sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Ks 1040/97 z dne 27.11.1997 in zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. I Kp 1111/97 z dne 5.2.1998

s e n e s p r e j m e v obravnavo.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Pritožnik je dne 30.10.1997 vložil ustavno pritožbo zoper v prvi alineji 1. točke izreka tega sklepa navedeno sodbo, s katero mu je bila zaradi storitve kaznivega dejanja ponarejanja denarja po drugem odstavku 249. člena Kazenskega zakonika Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 63/94) izrečena kazen treh let zapora. Za izpodbijano sodbo sam navaja, da še ni pravnomočna.

2.Dne 15.12.1997 je pritožnik vložil ustavno pritožbo zoper sklep okrožnega sodišča o podaljšanju pripora iz razloga ponovitvene nevarnosti na podlagi 3. točke drugega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 63/94 - v nadaljnjem besedilu: ZKP), zoper sklep višjega sodišča, s katerim je bila zavrnjena njegova pritožba zoper prvonavedeni sklep, in zoper sklep okrožnega sodišča o zavrnitvi predloga za odpravo pripora. V ustavni pritožbi in njenih dopolnitvah zatrjuje kršitev splošnih določb Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I) iz 1., 2., 5. in 8. člena ter kršitev ustavnih pravic in svoboščin iz 14. (enakost pred zakonom), 15. (uresničevanje in omejevanje pravic), 19. (varstvo osebne svobode), 20. (odreditev in trajanje pripora), 21. (varstvo človekove osebnosti in dostojanstva), 22. (enako varstvo pravic), 27. (domneva nedolžnosti), tretje alinee 29. (pravna jamstva v kazenskem postopku), 32. (svoboda gibanja), 35. (varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic) in 37. (varstvo tajnosti pisem in drugih občil) člena. Sklicuje se tudi na določbo 6. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS - Mednarodne pogodbe, št. 7/94 - v nadaljnjem besedilu: EKČP) ter na alinejo b tretje točke 6. člena, drugi odstavek 14. člena in 16. člen Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah (Uradni list SFRJ, št. 7/71). Pritožnik meni, da s svojim vedenjem in ravnanjem ne ogroža varnosti ljudi in da bi mu bilo treba vsaj ob izreku sodbe pripor odpraviti. Taka ponovitvena nevarnost, kot obstoji pri njem, naj bi obstajala pri slehernem obdolžencu. Ker sodba še ni pravnomočna, bi mu kot svobodnemu človeku morala biti zagotovljena nadaljnja obramba s prostosti. S podaljševanjem pripora pa naj bi mu sodišče v bistvu "vzelo opravilno sposobnost in skrbelo, da ne bi dejanja ponovil", čeprav mu pravnomočno še ni bilo dokazano, da ga je storil. Pritožuje se tudi zaradi nadzora sodišča nad njegovim dopisovanjem z osebami zunaj zaporov, ki naj bi se po obsodbi izvajalo v nasprotju s človekovimi pravicami, zagotovljenimi v Ustavi RS in EKČP.

3.Dne 28.12.1997 je pritožnik vložil ustavno pritožbo zaradi razmer, v katerih bivajo priporniki v Zaporih Ljubljana. V njej navaja, da se je zaradi obnovitvenih del na objektu zaporov poslabšal bivalni standard pripornikov in zapornikov (manj svetlobe v prostorih), s tem pa naj bi bile kršene njihove človekove pravice in svoboščine.

4.Dne 1.3.1998 je pritožnik ustavno pritožbo razširil še na sklep višjega sodišča s katerim mu je bil, ob odločitvi o ugoditvi njegovi pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje, pripor ponovno podaljšan.

B.

5.Po določbi prvega odstavka 51. člena Zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljnjem besedilu: ZUstS) se lahko ustavna pritožba vloži šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva. Izpodbijana obsodilna sodba v času vložitve ustavne pritožbe po navedbah samega pritožnika še ni bila pravnomočna, torej zoper njo še ni bilo izčrpano niti redno pravno sredstvo.

Zato je bilo treba ustavno pritožbo zoper sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani št. I K 420/97 z dne 15.10.1997 zavreči.

6.V ustavni pritožbi zaradi poslabšanja položaja pripornikov v Zaporih Ljubljana ob izvajanju obnovitvenih del v stavbi zaporov, pritožnik le splošno navaja kršitve človekovih pravic. To pomeni, da zatrjevano ne predstavlja kršitve s posamičnim pravnim aktom, ampak bi šlo morebiti lahko le za poseganje v ustavne pravice pripornikov z dejanji pooblaščenih uradnih oseb ali drugih oseb v zaporih. Zoper dejanja, s katerimi se posega v ustavne pravice, pa je, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo, po določbi drugega odstavka 157. člena Ustave sodno varstvo zagotovljeno v upravnem sporu.

7.Tretji odstavek v zvezi s četrtim odstavkom 211. člena ZKP določa, da si po vložitvi obtožnice do pravnomočnosti sodbe pripornik lahko dopisuje z osebami zunaj zaporov z vednostjo in pod nadzorom predsednika senata. Ta lahko tudi prepove pošiljanje in sprejemanje pisem, ki so škodljiva za postopek. ZKP ne predvideva pravnega sredstva zoper nadzor oziroma prepoved dopisovanja v času trajanja pripora. Ker pa predsednik senata s svojimi posamičnimi dejanji morebiti lahko poseže v ustavno pravico do tajnosti pisem (37. člen Ustave RS), odloča o zakonitosti njegovih dejanj tudi v tem primeru pristojno sodišče v upravnem sporu.

8.Pritožnik niti glede dejanj v zvezi z nadzorom nad dopisovanjem niti glede dejanj v zvezi s poslabšanjem bivalnih pogojev v priporu ni izkazal, da bi izčrpal predvideno sodno varstvo. Poleg tega iz navedb v ustavni pritožbi in njenih dopolnitvah ni razvidno, da bi bile zatrjevane kršitve človekovih pravic očitne. Procesne predpostavke za vsebinsko obravnavanje ustavne pritožbe v navedenem delu torej niso podane, zato jo je bilo treba v tem delu zavreči. Glede na vsebino trditev pritožnika pa Ustavno sodišče opozarja na določbo 213. člena ZKP, po katerem izvršuje nadzorstvo nad ravnanjem s priporniki predsednik pristojnega okrožnega sodišča.

9.Po tretjem odstavku 55. člena ZUstS odloči o zavrženju oziroma o sprejemu ustavne pritožbe v obravnavo senat Ustavnega sodišča, sestavljen iz treh sodnikov, soglasno. Za sprejem ustavne pritožbe v delu, v katerem pritožnik izpodbija sklepe o podaljšanju pripora in o zavrnitvi predloga za odpravo pripora (druga točka izreka), sta glasovala dva člana proti enemu članu senata. Glede na ugotovljen izid glasovanja senat Ustavnega sodišča ustavne pritožbe v tem delu ni sprejel v obravnavo.

C.

10.Senat Ustavnega sodišča je ta sklep sprejel na podlagi prvega odstavka 54. člena, 2. alinee prvega odstavka in tretjega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata dr. Boštjan M. Zupančič in člana dr. Peter Jambrek in dr. Lovro Šturm. Prvo točko izreka tega sklepa je senat sprejel soglasno. Proti sprejemu ustavne pritožbe v obravnavo (druga točka izreka) je glasoval sodnik Šturm.

P r e d s e d n i k

dr. Boštjan M. Zupančič