Jedro

Glede odločitve o stroških je odločilen končni uspeh. Tožnik je s pripoznavo tožbenega zahtevka v postopku v celoti uspel.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške pritožbenega postopka v višini 73,20 EUR v roku 15 dni od prejema sklepa sodišča druge stopnje, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške pravdnega postopka.

2. Zoper sprejeto odločitev se pritožuje tožena stranka (v nadaljevanju toženca). Navajata, da je sklep nepravilen, saj nista dala povoda za tožbo, ker sta želela razmerje s tožečo stranko (v nadaljevanju tožnico) urediti sporazumno, to je izvensodno. Kljub temu, da se je v elaborat prikradla nenamerna in ob vložitvi tožbe odpravljena napaka, se je tožnica odločila, da svoj interes in lastninsko pravico uveljavi v tej pravdi. Tožnica je na koncu tudi uspela z delom zahtevka, ki sploh nikoli ni bil zares sporen. Prav tako je bila vrednost spornega predmeta najprej določena na 42.000,00 EUR, kasneje pa jo je tožnica dvignila na 660.000,00 EUR. Pri odločitvi o stroških bi sodišče moralo upoštevati vse dosedanje navedbe tožencev o lastninskem preoblikovanju, o pretekli rabi in o nepotrebni širitvi obsega spora s strani tožnice ter dejstvo, da sta toženca spremenjeni tožbeni zahtevek pripoznala takoj, ko je bil le ta spremenjen, tako da je ustrezal dejanskemu stanju v zvezi s preteklo in sedanjo uporabo objekta. Sodišče prve stopnje je nepravilno uporabilo določbe pravdnega postopka, ko je odločilo, da ni mogoče upoštevati prvega odstavka 154. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in 157. člena istega zakona. Stranki sta se dogovarjali v duhu dobrososedskih odnosov v prihodnosti, glede same vsebine tukajšnje pravde in samega zahtevka po vsebini pa nista toženca prav nič popuščala ali odstopala in tudi zato nista bila pripravljena pristati na morebitno poravnavo, pri kateri bi vsaka stranka nosila svoje stroške, pač pa sta vztrajala in še vedno vztrajata, da o pravilni delitvi stroškov dragega in dolgotrajnega ter nepotrebnega postopka odloči sodišče. Predlagata, da sodišče druge stopnje izpodbijani sklep spremeni in stroške naloži v plačilo tožnici vsaj v deležu 95 % oziroma podrejeno izpodbijani sklep razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Priglašata stroške postopka.

3. V odgovoru na pritožbo tožnica obširno odgovarja na pritožbene navedbe tožencev in se zavzema za zavrnitev pritožbe kot neutemeljene. Priglaša stroške postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti (350. v zvezi s 366. členom ZPP).

6. V predmetnem pravdnem postopku, ki se je začel z vložitvijo tožbe dne 25. 2. 2013, sta toženca potem, ko je tožnica 1. 4. 2021 spremenila tožbo, tožbeni zahtevek pripoznala, zato je sodišče prve stopnje dne 2. 4. 2021 izdalo sodbo na podlagi pripoznave in sklep, s katerim je dovolilo spremembo tožbe z dne 1. 4. 2021 ter tako zahtevku v celoti ugodilo.

7. S sedaj izpodbijanim sklepom je odločilo zgolj o stroških predmetnega pravdnega postopka. Sodišče prve stopnje je glede na potek samega postopka, ki ga je podrobneje opisalo v 5. točki izpodbijanega sklepa, in sicer da so se pravdne stranke ves čas postopka usklajevale in iskale primerno rešitev obravnavane zadeve zaključilo, da so pravdne stranke ne samo v okviru samega postopka, temveč tudi izvensodno iskale skupno stičišče glede spornega predmeta tega postopka ter da končno oblikovanje etažne lastnine, ki izhaja iz sodbe na podlagi pripoznave, odraža delni uspeh vseh strank, ki je bil rezultat medsebojnega popuščanja ter zasledovanje in realizacije interesov vseh, ki so intenzivno in skupno iskali rešitev in dogovor. Zato je sodišče prve stopnje zaključilo, da v predmetnem postopku o stroških postopka odloči v skladu z drugim odstavkom 154. člena ZPP, ki med drugim določa, da lahko sodišče v primeru delnega uspeha stranke glede na doseženi uspeh odloči, da krije vsaka stranka svoje stroške postopka.

8. Glede odločitve o stroških je odločilen končni uspeh. Tožnik je s pripoznavo tožbenega zahtevka v postopku v celoti uspel. V predmetnem postopku pa niso podani pogoji iz 157. člena ZPP, v skladu s katero je tožnik dolžan povrniti stroške pravdnega postopka, če toženec ni dal povoda za tožbo in če je toženec pripoznal tožbeni zahtevek v odgovoru na tožbo ali na glavni obravnavi, preden se je spustil v obravnavanje glavne stvari.

9. Sodišče prve stopnje bi kvečjemu lahko odločilo v skladu s prvim odstavkom 154. člena ZPP glede na uspeh in stroške tožnice v celoti naložilo v plačilo toženki. Vendar slednje ni predmet pritožbene obravnave.

10. Po pregledu predmetne zadeve sodišče druge stopnje z zaključki sodišča prve stopnje iz sedaj izpodbijanega sklepa v celoti soglaša. Nima prav pritožba, da bi sodišče prve stopnje moralo upoštevati vse dosedanje navedbe toženk o lastninskem preoblikovanju, o pretekli rabi in o nepotrebni širitvi obsega spora s strani tožnice. Dejstvo je, da je predmetni postopek trajal skoraj osem let, zato v predmetnem postopku ni mogoče uporabiti določbe 157. člena ZPP, predmetna odločitev pa je še najbližje sklenjeni sodni poravnavi, kot je to obrazloženo pojasnilo sodišče prve stopnje.

11. Glede na ugotovljeno je sodišče druge stopnje pritožbo toženca kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

12. Toženka s pritožbo ni uspela, zato krije sama svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 165. členom ZPP). Tožnica je na pritožbene navedbe tožencev obrazloženo odgovorila, zato sta ji dolžna povrniti stroške pritožbenega postopka, in sicer nagrado za redno pravno sredstvo po tar. št. 3220 Zakona o odvetniški tarifi - ZOdvT v višini 50,00 EUR, materialne stroške v višini 10,00 EUR in 22 % DDV, skupaj 73,20 EUR, kot izhaja iz izreka sklepa sodišča druge stopnje (155. člen v zvezi s 165. členom ZPP).