Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Toženka stanovanja od februarja 2007 ne uporablja, stvari, ki so ostale v stanovanju, pa so opuščene. Koristi na strani tožene stranke ni.
Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje glede zneskov navedenih v 2. do 12. alineji 1. točke izreka sodbe sodišča prve stopnje (1. točka) ter glede stroškov postopka (3. točka) razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
V preostalem se pritožba zavrne in se izpodbijani del sodbe potrdi.
: Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo toženi stranki naložilo plačilo zneska v višini 2.505,51 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi (1. točka). Višji tožbeni zahtevek je sodišče zavrnilo (2. točka). Toženi stranki je naložilo povrnitev stroškov tožeče stranke v znesku 721,55 EUR (3. točka).
Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka in uveljavlja pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava in predlaga, da višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne prvostopnemu sodišču v novo sojenje. Sodišču očita, da ni sledilo toženi stranki, da je najemno razmerje prenehalo z januarjem 2007, ko se je tožena stranka dejansko izselila iz stanovanja. Tožena stranka je predlagala zaslišanje priče S. H., zaposlene pri tožeči stranki, ki bi vedela, da se je tožena stranka izselila in če je tožeča prejela obvestilo o odjavi elektrike. Na podlagi zaslišanja bi lahko ugotovili, da je gospa H. vedela, da se je tožena stranka izselila. To je pomembno, saj je H. toženki zagrozila, da jo bodo deložirali v decembru 2006 ali najkasneje januarja 2007, toženka pa ji je odgovarjala, da se deložacije boji, ker jo je že enkrat doživela. H. je dala toženki napačen pouk, katerega je tožena kot mlada in neizkušena ter prava neuka stranka štela kot resničnega in v skladu z njim postopala in se dejansko izselila pred deložacijo.
Tožeča stranka je na pritožbo tožene stranke odgovorila in v odgovoru na pritožbo predlaga, da jo sodišče zavrne kot neutemeljeno.
Pritožba je delno utemeljena.
Pritožbeno sodišče nima pomislekov o zaključkih prvostopnega sodišča o tem, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki do odpovedi najemne pogodbe, ki je bila odpovedana z dnem 14.6.2008 (datum pravnomočnosti zamudne sodbe z dne 17.5.2007, ko je bila najemna pogodba sodno odpovedana), plačati najemnino. Pritožba je v tem delu neutemeljena. Pritožbeno sodišče pa se v izogib ponavljanju sklicuje na prvostopne razloge. Pač pa po oceni pritožbenega sodišča od tega datuma dalje ne pridejo v poštev pravila o uporabnini, ki jih je uporabilo sodišče prve stopnje. Za zahtevek iz naslova uporabnine je treba izkazati korist na strani tistega, ki stvar uporablja ter prikrajšanje na strani tistega, čigar stvar se uporablja. Tožena stranka tekom postopka dokazuje, da spornega stanovanja od izselitve, to je od februarja 2007 ni uporabljala. Zatrjuje tudi, da je v stanovanju pustila stvari, za katere je menila (na podlagi izkušenj), da bodo prodane na dražbi in bo iz tega poplačana zapadla in neplačana najemnina. Toženka torej po oceni pritožbenega sodišča od datuma odpovedi najemne pogodbe od stanovanja ni imela nobene koristi.
Ena od predpostavk zahtevkov iz naslova neupravičene pridobitve, je prikrajšanje na strani osiromašene osebe. Vendar pa tisti, ki uporablja stvar drugega brez pravne podlage pridobi korist, saj je prihranil izdatke, ki bi jih sicer imel s plačilom najema za tako stvar. Medtem je imetnik v istem obsegu prikrajšan tako za stvar samo, kot za njeno uporabo. Del sodne prakse je takšno zakonsko izhodišče razlagal širše in zahtevke iz naslova neupravičene obogatitve priznaval tudi, ko je bila korist opuščena.
V konkretnem primeru pa to sodišče ocenjuje, da tako stališče ni sprejemljivo, ampak ugotavlja, da ob prikrajšanju na eni strani ni okoriščenja na drugi strani. Toženka stanovanja od februarja 2007 ne uporablja, stvari, ki so ostale v stanovanju, pa so opuščene. Koristi na strani tožene stranke ni. Sodišče druge stopnje je zato na podlagi določila 351. člena Zakona o pravdnem postopku(1) stranki opozorilo na možnost uporabe druge pravne podlage, ki jo je že pred tem nakazalo tudi prvostopno sodišče (glej 1. odstavek 5. strani sodbe), a strank pred izdajo sodbe s tem pravnim stališčem ni seznanilo in stranki pozvalo na javno sejo, na kateri je tožeča stranka podala trditve, ki zahtevek utemeljujejo na odškodninski podlagi. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi delno ugodilo in izpodbijano sodbo v delu, kot je razvidno iz izreka te odločbe razveljavilo, da bo prvostopno sodišče lahko obravnavalo zahtevek z novo pravno podlago, ki jo je tožeča stranka podala na seji dne 23.6.2010. V ostalem je pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo.
(1) Ur. l. RS, št. 73/2007 – UPB-3 in 45/2008, v nadaljevanju ZPP