Jedro

Prosilcu je bila brezplačna pravna pomoč odobrena pod pogojem, da tožbo vloži v roku treh mesecev in o tem obvesti sodišče. Ker prosilec tega ni storil, mu je pravica do brezplačne pravne pomoči prenehala.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč ugotovil, da z 20. 11. 2012 preneha upravičenost tožnika do brezplačne pravne pomoči (1. točka izreka). Z 2. točko izreka je bil razrešen odvetnik A., ki je bil tožniku dodeljen za izvedbo brezplačne pravne pomoči v obsegu sestave vseh potrebnih vlog ter pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem prve stopnje v postopku zaradi plačila odškodnine na podlagi pravnomočne sodbe Okrajnega sodišča v Mariboru št. I K 10127/2009 z dne 31. 1. 2011 ob posebnem pogoju, da mora tožnik pri sodišču vložiti ustrezno tožbo v roku treh mesecev od pravnomočnosti te odločbe in o tem v roku 8 dni obvestiti organ za brezplačno pravno pomoč. Iz obrazložitve izhaja, da je bila tožniku z odločbo z dne 5. 7. 2012 odobrena brezplačna pravna pomoč v zgoraj navedenem obsegu in za zgoraj naveden postopek, hkrati pa je bilo odločeno, da mora upravičenec, to je tožnik, pri sodišču vložiti ustrezno tožbo v roku treh mesecev od pravnomočnosti odločbe ter o tem v nadaljnjem roku 8 dni obvestiti organ za brezplačno pravno pomoč. Po določilu 28. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) lahko organ za brezplačno pravno pomoč veže dodelitev brezplačne pravne pomoči na določen rok in pogoj, pri čemer pa upravičencu ta pravica preneha, če ne izpolni roka ali pogoja, oziroma se šteje, da gre za neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč, če so stroški že nastali. Organ za brezplačno pravo pomoč je ugotovil, da tožnik organa za brezplačno pravno pomoč ni obvestil o vloženi tožbi v določenem roku. Glede na to organ ugotavlja, da tožnik pogoja, določenega v 2. točki odločbe ni izpolnil, zato mu je pravica do brezplačne pravne pomoči prenehala.

Tožnik v vloženi tožbi navaja, da se z izpodbijano odločitvijo ne strinja, ker s strani odvetnika ni bil obveščen o tem, da je bila vložena tožba. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala predmetni spis.

Tožba ni utemeljena.

Kot izhaja iz predloženega spisa je bila tožniku z odločbo št. Bpp 1111/2012-7 z dne 5. 7. 2012 odobrena brezplačna pravna pomoč v obsegu sestave vseh potrebnih vlog ter pravnega svetovanja in zastopanja odvetnika v postopku pred sodiščem prve stopnje in sicer v postopku zaradi plačila odškodnine na podlagi pravnomočne kazenske sodbe Okrajnega sodišča v Mariboru, št. IK 10127/2009 z dne 31. 1. 2012. Hkrati je bilo odločeno, da mora tožnik to tožbo vložiti v roku 3 mesecev od pravnomočnosti te odločbe ter o vloženi tožbi v roku 8 dni obvestiti organ za brezplačno pravno pomoč. V predmetni zadevi ni sporno, da tožnik organa za brezplačno pravno pomoč o vloženi tožbi ni obvestil. ZBPP v tretjem odstavku 28. člena določa, da lahko pristojni organ za brezplačno pravno pomoč veže dodelitev brezplačne pravne pomoči na določen rok in pogoj. Če prosilec tega roka ali pogoja ne izpolni, mu preneha pravica do brezplačne pravne pomoči oziroma se šteje, da gre za neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč, če so stroški že nastali (peti odstavek 28. člena ZBPP). V tem primeru prosilec ne more več zaprositi za brezplačno pravno pomoč, razen če dokaže, da okoliščine za opustitev potrebnih dejanj niso bile na njegovi strani (šesti odstavek 28. člena ZBPP).

V konkretni zadevi je bila tožniku odobrena brezplačna pravna pomoč za vložitev tožbe in nadaljnje zastopanje v pravdnem postopku za plačilo odškodnine, pri tem pa mu je bil določen tudi pogoj, da tožbo vloži v roku treh mesecev in o tem obvesti sodišče. O tem, da slednjega tožnik ni storil, v predmetni zadevi ni sporno, zato je organ za brezplačno pravno pomoč ob zgoraj navedeni materialno pravni podlagi utemeljeno izdal izpodbijano odločbo.

Okoliščine, ki jih navaja tožnik v tožbi, na izpodbijano odločitev nimajo nobenega vpliva in so stvar razmerja med njim in postavljenim odvetnikom.

Izpodbijani upravni akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).