Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnica izpodbija očetovstvo prvega toženca. Tožbo je vložila v letu 2013 po materi (druga toženka), ki je zatrjevala, da je prvi toženec očetovstvo priznal pod vplivom hude zmote, saj naj ne bi bil dekličin oče. Tožba je bila vložena, ko je imela mld. tožnica štiri leta. Zaradi kolizije interesov je CSD mld. tožnici postavil skrbnika za posebni primer. Za prvega toženca priznanje očetovstva ni sporno. Sprva je zanikal, da naj bi izjavo o priznanju očetovstva dal pod vplivom zmote, s tem, da je tožničin oče, se je strinjala tudi druga toženka. V letu 2011 sta toženca sklenila sodno poravnavo, s katero sta se sporazumela, da se mld. tožnica zaupa v varstvo in vzgojo materi ter določila stike in preživnino. V nadaljevanju postopka pa je prvi toženec tožbeni zahtevek pripoznal ter predlagal sodišču izdajo sodbe na podlagi prepoznave, kar pa je sodišče zavrnilo.

2. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice, s katerim je zahtevala, da se ugotovi, da prvi toženec ni njen biološki oče (I. točka izreka) ter sklenilo, da bo o stroških postopka odločilo s posebnim sklepom (II. točka izreka).

3. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo prvega toženca in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

4. Zoper takšno odločitev prvi toženec vlaga predlog za dopustitev revizije. V njem predlaga, da se revizija dopusti glede vprašanj: Ali bi moralo sodišče v postopkih izpodbijanja očetovstva, začetih pred uveljavitvijo Družinskega zakonika, ugotavljati materialno resnico glede očetovstva? Kako naj sodišče, upoštevajoč erga omnes učinek sodbe o (ne)ugotovitvi očetovstva, uporabi pravila o dokaznem bremenu in posledicah procesne neaktivnosti stranke v primeru, da se procesna položaja pravdnih strank tekom pravde spremenita in si tožeča stranka prizadeva za zavrnitev tožbenega zahtevka, tožena pa za ugoditev tožbenemu zahtevku (hkrati pa tožena stranka zahtevka ne more pripoznati), ob tem pa je tožeča stranka procesno neaktivna oz. pasivna? Ali bi moralo sodišče v tem primeru dokazno breme obrniti in procesno neaktivnost tožeče stranke (ki si prizadeva za zavrnitev zahtevka) šteti slednji v škodo na način, da tožbenemu zahtevku ugodi oz. materialno resnico ugotoviti z drugimi razpoložljivimi dokazi? Ali bi moralo prvo oz. drugostopenjsko sodišče v predmetnem primeru prekiniti postopek in podati zahtevo za oceno ustavnosti prvega odstavka 262. člena ZPP v delu, ki se nanaša na uporabo tega člena v postopkih ugotavljanja očetovstva, ki so bili začeti pred uveljavitvijo Družinskega zakonika?

5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). V konkretni zadevi glede na odločitev nižjih sodišč zastavljena vprašanja tem merilom ne ustrezajo. Pogoji za dopustitev revizije niso izpolnjeni, zato je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).