Jedro

Utemeljeno pa pritožnika očitata sodišču prve stopnje, da se ni opredelilo do zatrjevane kršitve pravice delničarjev do obveščenosti, ki jo pritožnika zatrjujeta v zadevah V Pg 113/2019 in V Pg 114/2019. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sta pritožnika v navedenih tožbah in v ugovorih zoper predlog za vpis predlaganih sprememb v sodni register izpostavila vprašanja, v zvezi s katerimi naj bi jima bila ta pravica kršena v povezavi s petim odstavkom 386. člena ZGD-1 (strani 13-26 tožbe M. in strani 13-17 tožbe F.). Utemeljeno tako očitata sodišču prve stopnje, da verjetnosti, da bi pritožnika (tožnika) s tožbama uspela, ni presojalo na podlagi tožbenih navedb in dokazov v tožbah, temveč je o verjetnosti uspeha sklepalo na podlagi rezultata drugih tožb, ki niso, kot je bilo že ugotovljeno, povsem identične z navedenima tožbama.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da sklep naslovnega sodišča Srg 2019/6746 z dne 18. 2. 2019 ostane v veljavi.

2. Delničarja subjekta vpisa F., d. o. o. in M., d. o. o. sta proti sklepu pravočasno vložila pritožbi iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlagata, da pritožbama ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Subjekt vpisa je na pritožbi odgovoril. 4. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sta pritožbi v bistvenem identični. Zato bo nanju odgovarjalo s skupnimi odgovori.

5. Sodišče prve stopnje je ugodilo predlogu subjekta vpisa za „prebitje registrske zapore“ in v sodni register vpisalo sklep skupščine subjekta vpisa z dne 21. 12. 2018 o prenosu delnic na glavnega delničarja po 387. členu Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1). Ugotovilo je, da so izpolnjeni formalni pogoji za vpis sklepa v sodni register in navedlo, da je v zvezi s pomenom pravice, katere kršitev se s tožbo zatrjuje, ugotavljalo, ali je bila takšna pravica sploh kršena. Ugotovilo je, da sta tožbi v zadevah V Pg 113/2019 in V Pg 114/2019 (gre za tožbi pritožnikov na razveljavitev sklepa skupščine družbe H. z dne 21. 12. 2018 oziroma ugotovitev njegove ničnosti), ki naj bi preprečili vpis "iztisnitve" manjšinskih delničarjev v sodni register, po svoji vsebini pravzaprav identični tožbam v zadevah V Pg 2507/2017 in V Pg 280/2018. Ugotovilo je, da je bilo v zadevi V Pg 2507/2017 že pravnomočno odločeno o povečanju osnovnega kapitala v družbi H. d. d. na podlagi sklepa skupščine z dne 20. 11. 2017. V skladu z navedeno pravnomočno odločitvijo naslovnega sodišča naj bi bil tako neutemeljen tudi tožbeni zahtevek v postopku V Pg 280/2018 tožnika F., d. o. o., na ugotovitev ničnosti vpisa v sodni register. Na podlagi navedenega je sodišče prve stopnje zaključilo, da ni verjetnosti, da bi pritožnika (tožnika) s tožbama v postopkih V Pg 113/2019 in V Pg 114/2019 uspela in da obstaja velika verjetnost, da sodišče v drugih pravdah ne bo ugotovilo kršitve pravic, ki se v teh tožbah zatrjujejo. Pri tem je upoštevalo: - da se pomen pravice, ki se s tožbo zatrjuje, močno relativizira z objektivnim dejstvom, da sta pritožnika oziroma da je pritožnik M. vložil predlog za preizkus denarne odpravnine po 607. členu ZGD-1; - da je dne 18. 1. 2019 družba L., ki je vložila prevzemno namero, odstopila od te namere; - da sta pritožnik F. in družba S. sodelovala pri vpisu in vplačilu novih delnic pri dokapitalizaciji družbe in v bistvu vlagata, kot naj bi to zatrdil predlagatelj, nekakšno publiciansko tožbo za nekoga neznanega tretjega oziroma eventualnega tretjega; - da je Okrajno sodišče v Ljubljani za začasnega skrbnika premoženja ustanove K. imenovala G. J. in da zato ne more iti za kakršnokoli kolizijo interesov, kot sta to zatrjevala pritožnika; - da sta v celotnem postopku, tako povečanje osnovnega kapitala, kot iztisnitve, oba pritožnika bila tudi zelo dobro obveščena o dogodkih, tako pred, kot na skupščini (prav tako so tudi t. i. povezane družbe s pritožnikoma) ter da je tako npr. N. d. o. o. dal na skupščini nasprotni predlog.

Glede na navedeno je sodišče prve stopnje smiselno ocenilo, da ni prišlo do kršitve pravice delničarjev do obveščenosti.

6. Pritožnika utemeljeno očitata sodišču prve stopnje, da je zmotno ugotovilo, da sta tožbi v zadevah V Pg 113/2019 in V Pg 114/2019 po svoji vsebini identični tožbam v zadevah V Pg 2507/2017 in V Pg 280/2018. Identični sta namreč le v delu, ki se nanaša na trditve o nezakonitosti sklepa o povečanju osnovnega kapitala in nezakonitosti vpisa tega sklepa v sodni register, ne pa tudi glede zatrjevane kršitve pravice delničarjev do obveščenosti in kršitve določb Zakona o prevzemih. Ker pa je bil tožbeni zahtevek v zadevi V Pg 280/2018 na ničnost vpisa v sodni register že pravnomočno zavrnjen (sodba Višjega sodišča I Cpg 506/2019 z dne 5. 2. 2020), se pritožbenemu sodišču ni treba opredeljevati do navedb pritožnikov v zvezi s pravilnostjo in zakonitostjo vpisa sklepa o povečanju osnovnega kapitala v sodni register. V omenjeni zadevi sta sodišči prve in druge stopnje presojali tudi navedbe tožnika F. v zvezi s postopanjem G. J., začasnega skrbnika ustanove K. Zato ponovna presoja teh navedb ni dopustna. Ker je bilo pravnomočno odločeno tudi v zadevi V Pg 2507/2017, se sodišču prve stopnje ni bilo treba ukvarjati z navedbami pritožnika F. v ustavni pritožbi, ki jo je vložil zoper sklep Vrhovnega sodišča RS III DoR 31/2019 z dne 23. 4. 2019. 7. Utemeljeno pa pritožnika očitata sodišču prve stopnje, da se ni opredelilo do zatrjevane kršitve pravice delničarjev do obveščenosti, ki jo pritožnika zatrjujeta v zadevah V Pg 113/2019 in V Pg 114/2019. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sta pritožnika v navedenih tožbah in v ugovorih zoper predlog za vpis predlaganih sprememb v sodni register izpostavila vprašanja, v zvezi s katerimi naj bi jima bila ta pravica kršena v povezavi s petim odstavkom 386. člena ZGD-1 (strani 13-26 tožbe M. in strani 13-17 tožbe F.). Utemeljeno tako očitata sodišču prve stopnje, da verjetnosti, da bi pritožnika (tožnika) s tožbama uspela, ni presojalo na podlagi tožbenih navedb in dokazov v tožbah, temveč je o verjetnosti uspeha sklepalo na podlagi rezultata drugih tožb, ki niso, kot je bilo že ugotovljeno, povsem identične z navedenima tožbama. Poleg tega se je zadovoljilo z ugotovitvami, navedenimi v 5. točki obrazložitve tega sklepa, in na podlagi teh smiselno ocenilo, da ni prišlo do kršitve pravice delničarjev do obveščenosti. Pri tem pa ni obrazložilo, kako je v povezavi s temi ugotovitvami prišlo do zaključka, da pravica pritožnikov do obveščenosti v zvezi s posameznimi vprašanji, ki so bila postavljena na skupščini dne 21. 12. 2018, ni bila kršena. Pritrditi je pritožnikoma, da vložen predlog za preizkus denarne odpravnine ni pomemben za navedeno presojo. Sodišče prve stopnje se prav tako ni opredelilo do drugih izpodbojnih in ničnostnih razlogov, ki sta jih pritožnika navajala v zgoraj navedenih tožbah (ničnostni razlog po tretji in četrti alineji prvega odstavka 390. člena ZGD-1, kršitev določb Zakona o prevzemih) in povzemala v ugovorih zoper predlagani vpis, ki niso povezani s sklepom o povečanju osnovnega kapitala in vpisom tega sklepa v sodni register. Podana je bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) in 19. členom Zakona o sodnem registru (ZSreg).

8. Sodišče prve stopnje je presojalo trditve predlagatelja v zvezi s škodo, ki bi lahko družbi nastala zaradi poznejšega vpisa in pri tem kot nosilni razlog za svojo odločitev, da subjektu vpisa škoda lahko nastane, štelo trditev predlagatelja, da mora konsolidirati lastniško strukturo zaradi obširnih vlaganj v prenovo H. Vendar pa je zmotno ugotovilo, da je bila navedena trditev neprerekana, saj ji je pritožnik F. izrecno oporekal (točka V. ugovora zoper predlagani vpis). Zato se tudi ni opredelilo do njegovih ugovornih navedb in tako ni pojasnilo, kako bi lahko kasnejši vpis predmetnega sklepa vplival na prenovo H. Izpodbijani sklep v tem delu torej nima razlogov o odločilnih dejstvih, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in 19. členom ZSreg.

9. V zvezi z navedbo pritožnikov, da iz izjave Banke o bančni garanciji izhaja, da je slednja veljavna le do 14. 3. 2019, pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je predlagatelj sodišču prve stopnje dne 18. 11. 2019 predložil podaljšano bančno garancijo Banke d. d. z veljavnostjo do vključno 30. 11. 2020. 10. Pritožnik tudi utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom vzdržalo v veljavi sklep Srg 2019/6746 z dne 18. 2. 2019, čeprav ga je pritožbeno sodišče s sklepom IV Cpg 337/2019 z dne 3. 7. 2019 razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje. Sodišče prve stopnje bi v ponovljenem postopku tako moralo ponovno odločiti o predlogu predlagatelja in v izreku sklepa navesti vsebino sklepa skupščine, ki se vpisuje v sodni register.

11. Ob povedanem se izkaže, da je izrek sklepa nejasen, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi 19. členom ZSreg in 42. členom ZNP-1. 12. Pritožbeno sodišče je glede na zgoraj navedeno pritožbama ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje (3. točka 39. člena ZSreg).

13. Sodišče prve stopnje naj v ponovljenem postopku ponovno oceni, kakšna je verjetnost, da bi pritožnika s tožbama v zadevah V Pg 113/2019 in V Pg 114/2019 uspela, pri čemer naj presoja, ali je bila pritožnikoma kršena pravica do obveščenosti, ki jo zatrjujeta v tožbah v zvezi s posameznimi vprašanji, podanimi na skupščini dne 21. 12. 2018, ki jih izpostavljata. Opredeli naj se tudi do ostalih izpodbojnih in ničnostnih razlogov, ki jih v zvezi s sprejemom sklepa o prenosu delnic na glavnega delničarja navajata v tožbah in povzemata v ugovorih zoper predlagani vpis. Na podlagi svojih ugotovitev naj presodi pomen pravice, katere kršitev se s tožbama zatrjuje, ponovno pa naj tudi presodi, kakšna je verjetnost, da bi predlagatelju vpisa in glavnemu delničarju zaradi registrske zapore nastala škoda in se pri tem opredeli do vseh pravnorelevantnih trditev predlagatelja in ugovornih navedb pritožnikov. Pri morebitni izdaji novega sklepa o vpisu predlaganih sprememb v sodni register pa naj upošteva tudi, da mora izrek sklepa vsebovati vsebino predlaganega vpisa oziroma skupščinskega sklepa.