Jedro

Izdaja odločbe o lokacijskem dovoljenju za objekt, ki bo služil v gostinske namene, je nezakonita, če upravni organ z vidika higiensko - zdravstvenih in požarnovarnostnih zahtev v obrazložitvi odločbe ni posebej utemeljil manjšega odmika od parcelne meje, kot ga določa odlok o urbanističnem redu, ki tak odmik dovoljuje le, če so te zahteve zavarovane.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odpravi odločba Ministrstva za okolje in prostor Republike Slovenije z dne 7.3.1994.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo, s katero je prvostopni organ izdal investitorju lokacijsko dovoljenje za zgraditev in legalizacijo enodružinske stanovanjske zgradbe z bifejem na parc. št. 479/6. Svojo odločbo tožena stranka utemeljuje z dejstvom, da so v obravnavanem primeru za izdajo lokacijskega dovoljenja izpolnjeni vsi pogoji, ki jih določa zakon o urbanističnem planiranju. Lokacijsko dovoljenje je v skladu z elementi urbanističnega reda (MUV, št. 7/77), ki je v skladu z družbenim planom občine, kar izhaja iz odloka o ugotovitvi, katere sestavine zazidalnih načrtov in urbanističnega reda so v nasprotju z družbenim planom občine (MUV, št. 7/87). Lokacija je v skladu z urbanističnim redom iz razlogov, ki so v prvostopni odločbi izčrpno navedeni in s katerimi se tožena stranka v celoti strinja in jih povzema. Dana so bila soglasja pristojnih organov, tožena stranka pa tudi ugotavlja, da s predvideno gradnjo tudi sicer ne bodo prizadeti javni interesi. Prvostopni organ je dejansko stanje, pomembno za odločitev, popolno ugotovil in v zakonito izvedenem postopku. Prvostopni organ je tudi utemeljeno zavrnil ugovore tožnika, ker ti ne predstavljajo kršitev predpisov in javnopravnih koristi.

Tožnik v tožbi navaja, da izpodbijana odločba ni pravilna in da neupravičeno potrjuje stališče prvostopnega organa. Vprašljiva je legalizacija objekta. Investitor je svojo zgradbo lociral v neposredni bližini meje s tožnikovo parcelo in ga je na ta način oškodoval. Tožena stranka povsem napačno zaključuje, da so podani pogoji za izdajo lokacijskega dovoljenja, zato tožnik predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo razveljavi.

V odgovoru na tožbo tožena stranka vztraja pri izpodbijani odločbi iz razlogov navedenih v njeni obrazložitvi in predlaga, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno.

Tožba je utemeljena.

Podatki zbrani v upravnih spisih ter sama obrazložitev izpodbijane odločbe, ki se sklicuje na razloge navedene v prvostopni odločbi, sodišča niso prepričali, da je lokacijsko dovoljenje v skladu z elementi urbanističnega reda, še posebej ne v tistem delu, ki se nanaša na odmik od parcelne meje tožnika. Odlok o urbanističnem redu v 2. točki 1. odstavka 3. člena res omogoča tako kot navaja prvostopni organ, in sicer odmik od parcelne meje najmanj štiri metre, manjše odmike pa dovoljuje, če tako narekuje konfiguracija terena ali način obstoječe oziroma bodoče zazidave in če so zavarovane higiensko - zdravstvene in požarnovarnostne zahteve ter druge javne koristi. Prvostopni organ v obrazložitvi odločbe utemeljuje odmik 0,5 m navedenega objekta od parcelne meje z obstoječo zazidavo, za katero je značilno, da so objekti zgrajeni z različnimi odmiki od sosednjih zgradb in zemljišč. Te navedbe sodišče ni moglo preveriti, ker iz predloženih listin v spisih, zazidava na katero se organ sklicuje, ni razvidna. Utemeljitev manjšega odmika od parcelne meje kot je določena v odloku, je po mnenju sodišča v navedenem primeru še toliko pomembnejša z vidika namembnosti objekta (bife). Zato ni dovolj, da pristojni inšpektorji niso k omenjeni gradnji dali nobenih pripomb, kot to navaja tožeča stranka, ampak bi glede na namembnost objekta z vidika sanitarno - higienskih in požarnovarnostnih razlogov morali svoja soglasja temeljito obrazložiti in manjši odmik tudi iz navedenih razlogov še posebej utemeljiti.

Glede na navedeno je sodišče na podlagi 2. odstavka 39. člena zakona o upravnih sporih, ki ga je uporabilo kot republiški predpis na podlagi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/1/94), izpodbijano odločbo odpravilo.