Jedro

Če tožena stranka ob izjavi o pripoznavi tožbenega zahtevka ni bila dovolj skrbna, ne more uspeti s trditvijo, da je bila pripoznava dana v zmoti.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sodbo na podlagi pripoznave razsodilo, da ostane sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v veljavi v delu, s katerim je bilo toženi stranki naloženo, da mora plačati tožeči stranki še neplačani del računa za opravljena dela v višini 120.144,00 SIT z zamudnimi obrestmi in zamudne obresti od prepozno plačanega preostalega dela računa ter ji povrniti izvršilne stroške.

Zoper sodbo se je tožena stranka pravočasno pritožila. Navedla je, da je pripoznala tožbeni zahtevek le glede glavnice, ker je bil tak dogovor s tožečo stranko in si ni mislila, da tožeča stranka svojega zahtevka na osnovi dogovora ne bo spremenila. Formulacijo obvestila sodišču o pripoznavi zahtevka je toženi stranki po telefonu narekovala odvetnica, pooblaščenka tožeče stranke.

Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki je odgovorila, da pritožba ni utemeljena in predlagala, naj jo pritožbeno sodišče zavrne in potrdi izpodbijano sodbo. Pri tem je navedla, da je tožena stranka poravnala vse svoje obveznosti po napadeni sodbi, torej pripoznave ni dala v zmoti.

Pritožba ni utemeljena.

Tožena stranka je dala v postopku na prvi stopnji zelo jasno izjavo, da pripoznava tožbeni zahtevek tožeče stranke, ker se je z njo dogovorila o obročnem odplačevanju svoje obveznosti, in izrečno predlagala izdajo sodbe na podlagi pripoznave. Pripoznava ni bila dana samo glede glavnice, ampak je bil pripoznan celotni tožbeni zahtevek. Samo s trditvijo, da je bilo s tožečo stranko dogovorjeno, da bo plačala le glavnico, brez obresti in je mislila, da bo tožbeni zahtevek ustrezno spremenjen, ne more opravičiti svoje zmote; samo če bi ravnala dovolj skrbno in se pred izjavo o pripoznavi tožbenega zahtevka prepričala, kaj pripoznava, bi se lahko sklicevala na zmoto (smiselno 2. odst. 61. člena ZOR).

Pritožbeno sodišče je tako ugotovilo, da s pritožbo uveljavljani pritožbeni razlog ni podan. Po uradni dolžnosti (2. odst. 365. člena ZPP) je preizkusilo sodbo še glede bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odst. 354. člena ZPP, a ni našlo nobene. Zato je na podlagi določbe 368. člena ZPP neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo napadeno sodbo.