Jedro

Pritožnici bi bilo načeloma sicer mogoče (pogojno) pritrditi, ko zatrjuje, da je sodišče ustanova, kjer se lahko uporabljajo trše besede kot v zasebnem življenju. Uporaba "trših" besed bi bila sprejemljiva v kontekstu uveljavljanja legitimnih interesov strank, če bi bila uporaba takih besed pri tem vsaj potrebna, če že ne nujna, da bi se na kar se da jasen način izrazilo tisto, kar se z njimi želi povedati. Vendar pa v predmetni zadevi ne gre za to.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani del sklepa potrdi.

Obrazložitev

Višje sodišče v Kopru je kot pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo tožeče stranke zoper popravni sklep sodišča prve stopnje in na podlagi določbe 109. člena v zvezi z določbo 3. odstavka 11. člena ZPP kaznovalo tožečo stranko z denarno kaznijo 300.000,00 SIT, ki jo mora plačati v roku 15 dni.

Zoper tisti del sklepa, ki zadeva izrečeno kazen, se je tožeča stranka pritožila. Uveljavlja, da je Višje sodišče v Kopru "grobo kršilo materialno pravo, določbe Ustave RS in zmotno ugotovilo dejanski stan." Pritožba ni utemeljena.

Pritožnica zmotno navaja, da je z izpodbijanim sklepom kaznovana fizična oseba. Kaznovana je tožeča stranka, ki je pravna in ne fizična oseba. Pritožnici bi bilo načeloma sicer mogoče (pogojno) pritrditi, ko zatrjuje, da je sodišče ustanova, kjer se lahko uporabljajo trše besede kot v zasebnem življenju. Uporaba "trših" besed bi bila sprejemljiva v kontekstu uveljavljanja legitimnih interesov strank, če bi bila uporaba takih besed pri tem vsaj potrebna, če že ne nujna, da bi se na kar se da jasen način izrazilo tisto, kar se z njimi želi povedati. Vendar pa v predmetni zadevi ne gre za to.

Tožeča stranka se je v pritožbi, v kateri je izpodbijala popravni sklep prvostopenjskega sodišča, v zvezi s sodnico izražala tako, da je govorila o njeni totalni zmedenosti, ter da je "že nekaj let na koperskem sodišču, ki ga že lahko upravičeno imenujemo "family shop" le orodje nekaterim interesom, zato ta oseba ni primerna za opravljanje sodniške službe." S popravnim sklepom je bil popravljen stroškovni del odločbe, ker sta bili pomotoma zamenjani stranki postopka. Očitno je, da uporaba "trših" besed nima nobene povezave s pravovarstvenim interesom, ki ga je uveljavljala pritožnica v pritožbi zoper popravni sklep. Višje sodišče v Kopru je zato ravnalo pravilno, ko je tožečo stranko kaznovalo zaradi žalitve sodnice in sodišča. Ker se je izkazalo, da uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, prav tako ne tisti, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), je Vrhovno sodišče pritožbo tožeče stranke zavrnilo (2. točka 365. člena ZPP).