Jedro

Ker je na podlagi tožbe že stekel sodni postopek pred pristojnim sodiščem, je očitno, da z ravnanjem tožene stranke (okrajnega sodišča), ki ga tožnik uveljavlja kot kršitev njegove pravice dostopa do sodišča, v to pravico ni bilo poseženo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče na podlagi 1. odstavka 41. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000) združilo zadevi pod opr. št. U 1846/2002 in U 486/2001 in določilo, da je vodilni spisi U 486/2001 (1. točka izreka), na podlagi 4. točke 1. odstavka 34. člena ZUS je zavrglo tožbo z dne 22.2.2001 (2. točka izreka), na podlagi 3. točke 1. odstavka 34. člena ZUS je zavrglo tožbo z dne 27.9.2002 (3. točka izreka) in na podlagi 14. člena Zakona o sodnih taksah tožnika oprostilo plačila sodnih taks (4. točka izreka).

Prvostopno sodišče v obrazložitvi k 1. točki izreka izpodbijanega sklepa navaja, da je zadevi po navedenih tožbah združilo v enotno obravnavo, ker se obe nanašata na isti stranki v sporu in smiselno na isti predmet spora, to je ravnanje oziroma odločanje tožene stranke v zvezi z tožnikovo obveznostjo plačevanja preživnine v korist nedoletnih otrok. V obrazložitvi k 2. točki izreka sklepa navaja, da je tožbo z dne 22.2.2001 zavrglo, ker je iz okoliščin primera mogoče sklepati, da je tožnik vložil tožbo na znižanje preživnine pri krajevno pristojnem Okrajnem sodišču v Celju. Ker je na podlagi tožbe, vložene dne 18.1.2001, stekel pred pristojnim sodiščem sodni postopek, je očitno, da z ravnanjem tožene stranke, ki ga tožnik v tožbi uveljavlja kot kršitev njegove pravice dostopa do sodišča, v to pravico ni bilo poseženo, saj je ob vložitvi obravnavane tožbe v upravnem sporu, to je dne 22.2.2001, že tekel ustrezni postopek pred pristojnim sodiščem. V obrazložitvi k 3. točki izreka sklepa pa navaja, da je tožnik s tožbo dne 27.9.2002 uveljavljal pri tem sodišču sodno varstvo zoper natančno definirane odločbe tožene stranke v zadevi sodne izvršbe v poplačilo preživnine. Tožbo je moralo prvostopno sodišče zavreči na podlagi 3. točke 1. odstavka 34. člena ZUS, ker Upravno sodišče RS ni instančni organ sodiščem splošne pristojnosti, kar pomeni, da sodnih odločb, ki jih izdajo sodišča splošne pristojnosti (med katere spada tudi tožena stranka) ni mogoče izpodbijati v upravnem sporu, niti v tem sporu uveljavljati katerekoli ustavne pravice, razen pravice iz 23. člena Ustave RS do sodnega varstva. Tožnik pa v tožbi ne uveljavlja, da bi mu bilo sodno varstvo v njegovi izvršilni zadevi odrečeno.

Tožnik v pritožbi zoper izpodbijani sklep navaja, da z odločitvijo prvostopnega sodišča ni zadovoljen. Med drugim navaja, da bo, ker so bile njegove tožbe zavržene, Okrajno sodišče v Kočevju še naprej delalo kot je doslej in ne bo dobil niti odgovorov na svoje vloge, ki bi jih po zakonu moral dobiti ter se mu bodo še nadalje delale krivice. Smiselno predlaga, da se njegovi pritožbi ugodi in razveljavi izpodbijani sklep. Predlaga tudi, da se ugodi njegovemu predlogu za oprostitev sodne takse. Odgovori na pritožbo niso bili vloženi.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev prvostopnega sodišča pravilna in temelji na zakonu, utemeljeni pa so tudi razlogi, ki jih je prvostopno sodišče navedlo za svojo odločitev.

Pritožbeno sodišče preizkusi sodbo oziroma sklep prvostopnega sodišča v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi. V obravnavani zadevi tožnik v pritožbi zoper izpodbijani sklep ni navedel nobenega pritožbenega razloga iz 1. odstavka 72. člena ZUS, na podlagi katerega se sme izpodbijati odločitev prvostopnega sodišča, zato je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep preizkusilo le glede tistih bistvenih kršitev določb postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti in glede pravilne uporabe materialnega prava (2. odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku, v zvezi s 16. členom ZUS). Pri tem preizkusu je ugotovilo, da do takšnih kršitev ni prišlo in da je izpodbijani sklep zakonit. Po presoji pritožbenega sodišča na drugačno odločitev tudi ne morejo vplivati tožnikove pritožbene navedbe.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena v zvezi z 68. členom ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep.

O tožnikovem predlogu, da se ga oprosti plačila sodnih taks, pritožbeno sodišče ni odločalo, saj je bil tožnik oproščen plačila sodnih taks že s sklepom prvostopnega sodišča (4. točka izreka ). Ta oprostitev pa velja za ta upravni spor v celoti.