Jedro

Glede pritožnikovega predloga za "dodelitev osebe z opravljenim pravniškim državnim izpitom," s čimer smiselno predlaga dodelitev brezplačne pravne pomoči (ki ga je vložil hkrati s to pritožbo), Vrhovno sodišče dodaja, da z njim pritožnik ne more sanirati pomanjkanja postulacijske sposobnosti za že vloženo pritožbo, tudi če bi mu bila brezplačna pravna pomoč naknadno odobrena.

Ker je pritožbo vložila oseba, ki zaradi pomanjkanja postulacijske sposobnosti te pravice nima, je Vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 346. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 pritožbo kot nedovoljeno zavrglo.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zaradi pomanjkanja postulacijske sposobnosti na podlagi četrtega odstavka 343. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1)1 kot nedovoljeno zavrglo tožnikovo pritožbo zoper sklep istega sodišča II U 527/2019-8K z dne 14. 8. 2020, s katerim je sodišče zavrnilo njegov predlog za oprostitev plačila sodne takse za postopek upravnega spora na prvi stopnji in tožniku dovolilo, da znesek sodne takse plača v več obrokih.

2. Zoper navedeni sklep je tožnik (v nadaljevanju pritožnik) ponovno sam vložil pritožbo.

3. Pritožba ni dovoljena.

4. Po določbi drugega odstavka 22. člena ZUS-1 lahko stranka v postopku s pritožbo opravlja dejanja samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. V skladu s citirano določbo ZUS-1 in ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča pa ta pogoj ne velja v primeru, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit.2 Da taka ureditev ni v neskladju z Ustavo Republike Slovenije je potrdilo tudi Ustavno sodišče.3

5. Z obravnavanim pogojem in s posledicami njegove neizpolnitve je bil pritožnik seznanjen v pravnem pouku izpodbijanega sklepa, kot tudi že v dopisu z dne 17. 2. 2020, s katerim ga je sodišče prve stopnje pozvalo k predložitvi potrdila o opravljenem pravniškem državnem izpitu. Kljub temu je obravnavano pritožbo vložil sam, v njej pa ni zatrjeval niti izkazal, da ima opravljen zahtevani izpit. Glede na navedeno ga Vrhovno sodišče ni pozivalo na odpravo pomanjkljivosti.

6. Glede pritožnikovega predloga za "dodelitev osebe z opravljenim pravniškim državnim izpitom," s čimer smiselno predlaga dodelitev brezplačne pravne pomoči (ki ga je vložil hkrati s to pritožbo), Vrhovno sodišče dodaja, da z njim pritožnik ne more sanirati pomanjkanja postulacijske sposobnosti za že vloženo pritožbo, tudi če bi mu bila brezplačna pravna pomoč naknadno odobrena.

7. Ker je torej pritožbo vložila oseba, ki zaradi pomanjkanja postulacijske sposobnosti te pravice nima, je Vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 346. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 pritožbo kot nedovoljeno zavrglo.

8. O zadevi je odločila sodnica posameznica na podlagi prvega odstavka 366.a člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. 1 Ta določa, da se v upravnem sporu uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, kolikor ta zakon ne določa drugače. 2 Prim. zadeve Vrhovnega sodišča I Up 38/2009, I Up 575/2011, I Up 316/2014, I Up 57/2015, I Up 101/2015, I Up 122/2015 in druge. 3 Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-69/07 z dne 4. 12. 2008.