Jedro

Dejstvo, da stranka v postopku ni seznanjena z določenim procesnim gradivom, samo po sebi še ne pomeni kršitve pravice do izjave. Do kršitve te pravice pride načeloma takrat, kadar stranka niti nima možnosti izjave.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje pod I. točko izreka odločilo, da se nasprotno udeleženko, zadržano na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom Psihiatrične bolnišnice ... (v nadaljevanju PB ...) po sklepu sodišča do 21. 10. 2021, sprejme v varovani oddelek posebnega socialnovarstvenega zavoda Dom A. za dobo šestih mesecev. Pod II. točko izreka je odločilo, da se jo do sprostitve prostega mesta v varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda Dom A., zadrži1 v PB ... na oddelku pod posebnim nadzorom ter da se doba zadržanja v PB ... všteje v dobo trajanja ukrepa, določeno v prvi točki izreka.

2. Zoper takšen sklep sta se pravočasno pritožila nasprotna udeleženka in pooblaščenec. Pooblaščenec uveljavlja vse pritožbene razloge, torej bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Nasprotna udeleženka pa uveljavlja, da je bilo z izpodbijanim sklepom poseženo v njene ustavne pravice do osebne svobode in svobode gibanja, do varstva človekove duševne integritete ter prostovoljnega zdravljenja. Pooblaščenec predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in ustavitev postopka zdravljenja v psihiatrični bolnišnici brez privolitve, podredno pa posredovanje prvostopnemu sodišču v ponovno odločanje. Nasprotna udeleženka prav tako predlaga razveljavitev sklepa. Bistvene pritožbene navedbe bodo povzete v nadaljevanju, ko bo nanje sproti odgovorjeno.

3. Pritožbi nista utemeljeni.

4. Sodišče prve stopnje je izpodbijano odločitev o namestitvi oprlo na mnenje Doma A., da nasprotna udeleženka izpolnjuje pogoje za namestitev v njihov varovani oddelek ter da bi jo lahko predvidoma sprejeli 2. 11. 2021. Utemeljilo je še, da iz mnenj ostalih treh socialno varstvenih zavodov izhaja, da sprejem ni mogoč zaradi prezasedenosti.

5. Pooblaščenec glede zatrjevane kršitve pravice do izjave utemeljuje, da je prejel zgolj mnenji Doma B. in Doma A. ter da ni seznanjen, ali sta bili nasprotni udeleženki vročeni dodatno podani mnenji Doma na C. in Doma D. 6. Dejstvo, da stranka v postopku ni seznanjena z določenim procesnim gradivom, samo po sebi še ne pomeni kršitve pravice do izjave. Do kršitve te pravice pride načeloma takrat, kadar stranka niti nima možnosti izjave. Z izpodbijanim sklepom so bile stranke seznanjene z mnenji vseh štirih socialno varstvenih zavodov. Pritožba kakšnih razlogov, zakaj se sodišče prve stopnje ne bi smelo opreti na mnenje Doma A., ne navaja. Ker ne navaja niti kakšnih razlogov, zakaj bi morala biti nasprotna udeleženka seznanjena z mnenjem Doma na C. in mnenjem Doma D., pravica do informacije ni bila kršena.

7. Materialnopravne pogoje za sprejem na varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve določata 74. in 75. člen Zakona o duševnem zdravju (v nadaljevanju ZDZdr). Zadržanje v varovanem oddelku je dopustno na podlagi sklepa sodišča, če je akutno bolnišnično zdravljenje zaključeno oziroma ni potrebno, če oseba potrebuje stalno oskrbo in varstvo, ki ju ni mogoče zagotoviti v domačem okolju ali na drug način, če oseba ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim, če je ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovanja svojega ravnanja, če navedenih vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (izven socialno varstvenega zavoda, v nadzorovani obravnavi), in če izpolnjuje druge pogoje za sprejem v socialno varstveni zavod, ki jih določajo predpisi s področja socialnega varstva. Postopek sprejema se lahko po drugem odstavku 75. člena v zvezi s prvim odstavkom 40. člena ZDZdr začne (tudi) na predlog izvajalca psihiatričnega zdravljenja.

8. Nasprotna udeleženka izpodbija dokazno oceno prvostopnega sodišča, na podlagi katere je sodišče prve stopnje zaključilo, da so izpolnjeni pogoji za zadržanje v varovanem oddelku brez privolitve. Pritožničina trditev, da je sposobna živeti samostojno ter tudi delati, ker zaradi bolniškega staleža prejema nižje dohodke, nima podlage v ugotovitvah prvostopnega sodišča. To je namreč ugotovilo, da nasprotna udeleženka kljub temu, da akutno bolnišnično zdravljenje ni potrebno, potrebuje stalno oskrbo in varstvo, ki ju ni mogoče zagotoviti v domačem okolju, da hudo ogroža svoje zdravje, saj nima uvida do potrebe po zdravljenju, saj le s tem lahko formalno funkcionira, takšno ogrožanje pa je posledica duševne motnje (paranoidne shizofrenije, ki je dodatno poslabšana zaradi kognitivnih deficitov), zaradi katerih ima hudo moteno presojo realnosti in in ni sposobna obvladovati svojega ravnanja. Pri tem je prvostopno sodišče še ugotovilo, da z drugimi oblikami pomoči izven varovanega oddelka brez zadostnega nadzora zaenkrat navedenih vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti, saj nasprotna udeleženka ni sposobna sodelovanja, poleg tega pa niti nima socialnih stikov ter ima po lastnih navedbah le eno znanko, ki živi v drugem kraju.

9. Stališče pooblaščenca, da je sodišče prve stopnje z zadržanjem nasprotne udeleženke v PB ... preseglo vsebino predloga, ni pravilno2. Sodišče prve stopnje je namreč odločilo o predlaganem sprejemu v varovani oddelek. Ob ugotovitvah, da je nasprotna udeleženka zadržana na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom v PB ... do 21. 10. 2021, da je zaradi prezasedenosti socialno varstvenih zavodov prvi mogoč pričakovani čas premestitve nasprotne udeleženke v varovalni oddelek socialno varstvenega zavoda šele 2. 11. 2021, da bi bile z nedopustno namestitvijo v prezaseden zavod kršene ustavne pravice tako nasprotne udeleženke kot drugih uporabnikov v zavodu3 ter da nasprotna udeleženka ni zmožna samostojnega in neodvisnega življenja, ne da bi s tem huje ogrozila svoje zdravje, pa se je začasna namestitev v PB ..., ki bo trajala do sprostitve zmožnosti namestitve v Dom A. izkazala za sprejemljivo, saj zaradi varstva dobrin iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr nasprotne udeleženke ni moč pustiti brez varstva in terapije4. 10. Po drugem odstavku 17. člena ZDZdr se res pri obravnavi osebe upošteva njena volja, vendar le, če je ta v njeno korist. Glede na to, da je sodišče prve stopnje na podlagi izvedenega dokaznega postopka ugotovilo, da nasprotna udeleženka potrebuje skrb, nadzor in vodenje, ter da nima nikogar, ki bi zanj lahko stalno skrbel in jo varoval, se izkaže, da volje nasprotne udeleženke, da se jo odpusti, ni moč upoštevati, saj v ugotovljenih okoliščinah ni v njeno korist. Dom E. oziroma njegova bivalna enota, pa ne predstavljata ustreznega socialno varstvenega zavoda, v katerem bi se izrečeni ukrep lahko izvajal. 11. Sodišče prve stopnje je omejilo trajanje zadržanja na varovanem oddelku na šest mesecev upoštevaje dosedanji potek zdravljenja in naravo psihične motnje, iz razloga, ker je ugotovilo, da v krajšem času ni mogoče pričakovati tolikšnega izboljšanja psihičnega stanja, da bi bilo mogoče hudo ogrožanje zdravja nasprotne udeleženke odpraviti na kak drug način izven varovanega oddelka posebnega socialno varstvenega zavoda. Zato je bila tudi dolžina trajanja materialnopravno pravilno določena. Ni pa odveč ponovno pojasniti, da se lahko nasprotno udeleženko odpusti iz varovanega oddelka tudi pred potekom z izpodbijanim sklepom določenega roka, če se njeno stanje že prej toliko izboljša, da ni več pogojev za sprejem v varovani oddelek (71. in 78. člen ZDZdr). Pri tem velja nasprotni udeleženki pojasniti, da je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da se se v dobo trajanja ukrepa sprejema v varovani oddelek všteje tudi čas od 22. 10. 2021 do premestitve v varovani oddelek.

12. Ker ni podan kakšen od pritožbenih razlogov, pa tudi ne kakšen od razlogov, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, saj je sodišče prve stopnje na ugotovljena dejstva tudi materialno pravo pravilno uporabilo, je bilo potrebno pritožbi, ki sta se tako izkazali za neutemeljeni, zavrniti in izpodbijani sklep prvega sodišča potrditi (2. točka 365. člena, 366. člen in 353. člen Zakona o pravdnem postopku, ki se v tem postopku smiselno uporablja na podlagi 42. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) ter prvega odstavka 30. člena ZDZdr).

1 Namesto besede ″zadrži″ bi bolj umestno uporabiti ″namesti″, saj je nasprotna udeleženka v PB ... ni ″zadržana″ v smislu določb ZDZdr, temveč je zgolj ″nameščena″ do sprostitve zmožnosti za namestitev v Domu A. 2 Primerjaj sklep Vrhovnega sodišča II DoR 295/2021 z dne 2. 6. 2021. 3 Primerjaj sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 51/2019 z dne 25. 4. 2019, kjer je v 22. točki obrazložitve opozorjeno, da je namestitev uporabnikov varovanih oddelkov v prostore, namenjene skupnemu bivanju in gibanju nedopustno, da pomeni grob poseg v njihovo dostojanstvo in ogroža vrednoto nedotakljivosti njihovega življenja, poteg tega ogroža pravice drugih uporabnikov do zdravstvenega varstva, do telesne in duševne integritete ter hkrati prekomerno krni svobodo gibanja vseh. 4 Protiustavnosti, ugotovljene z odločbo Ustavnega sodišča U-I-477/18-19 z dne 23. 5. 2019, vlada še vedno ni odpravila. Za čas, dokler izvršilna veja oblasti problema prezasedenosti socialnovarstvenih zavodov trajno ne reši, se sodišča po tehtanju med ustavno nedopustno namestitvijo v prezaseden zavod in začasno opustitvijo varstva dobrin iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr, začasno odločajo za druge ukrepe, ki so zgolj alternativa nameščanju v prezasedene varovalne oddelke socialno varstvenih zavodov (primerjaj predvsem sklepe Vrhovnega sodišča RS II Ips 71/2019 z dne 27. 6. 2019, II Ips 51/2019 z dne 25. 4. 2019 ter II Ips 11/2020 z dne 2. 3. 2020, pa tudi sklepe Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 683/2020 z dne 28. 4. 2020, I Cp 1017/2021 z dne 21. 6. 2021, II Cp 1568/2021 z dne 30. 9. 2021 ter Višjega sodišča v Mariboru I Cp 71/2021 z dne 16. 2. 2021) .