Jedro

Tožnik je imetnik vozila kljub temu, da je potem ko je lastnik vozilo dal v uporabo njemu, to vozilo zaupal v upravljanje prijatelju in je medtem prišlo do nesreče. Torej je upravičen do odškodnine po pogojih AO-plus, ker tudi ni podan noben izključitveni razlog.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Lastnik v obravnavanem škodnem dogodku udeleženega vozila Renault 5, ki je s toženo zavarovalnico tudi sklenil pogodbo o zavarovanju voznika za škodo zaradi telesnih poškodb AO-plus-92, je nesporno 13.9.1994 avto posodil svojemu bratu, tožniku, za vožnjo v Maribor. Na povratku iz Maribora je tožnik v gostišču v Š. srečal prijatelja in mu prepustil upravljanje avtomobila na poti proti Rogaški Slatini. Medtem ko je prijatelj vozil avto, je prišlo do prometne nesreče, v kateri je bil tožnik poškodovan. Ugotovili so, da je imel voznik ob nesreči v telesu 1,2 g/kg alkohola. Tožnik zahteva od sodišča, naj razsodi, da mu je tožena zavarovalnica na podlagi pogodbe o zavarovanju voznika za škodo zaradi telesnih poškodb AO-plus-92 dolžna povrniti nepremoženjsko škodo, ki jo je utrpel. Sodišče prve stopnje je z vmesno sodbo odločilo o podlagi odškodninske odgovornosti. Odločilo je, da je tožena zavarovalnica tožniku dolžna povrniti nastalo škodo v skladu s sklenjeno pogodbo o zavarovanju AO-plus-92. Proti odločitvi sodišča druge stopnje se je tožena zavarovalnica pritožila. Sodišče druge stopnje je njeno pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo vmesno sodbo sodišča prve stopnje.

Proti sodbi sodišča druge stopnje je tožena zavarovalnica vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, naj revizijsko sodišče reviziji ugodi in izpodbijani sodbi spremeni tako, da v celoti zavrne tožbeni zahtevek. V reviziji navaja, da je po splošnih pogojih imetnik vozila lahko samo lastnik vozila, ne pa tudi vsakokratni voznik, ki se ob uporabi vozila poškoduje. Meni, da tožnik s prevzemom vozila od brata ni pridobil "svojstva imetnika vozila" temveč je pridobil "svojstvo upravičenega voznika" in je to "svojstvo obdržal tudi potem, ko je osebno vozilo prepustil v upravljanje prijatelju". S tem, ko je prepustil vozilo v upravljanje prijatelju, je izgubil pravico zahtevati povrnitev nastale škode v skladu s 3. členom pogojev za zavarovanje voznika AO-plus-92. Zavarovalnica v reviziji navaja, da je tožnik izgubil pravico do povrnitve škode tudi po 4. členu pogojev, ker je bil njegov prijatelj med vožnjo vinjen in se ravnanje prijatelja šteje tako, kot če bi tako ravnal sam tožnik.

Sodišče prve stopnje je revizijo na podlagi 390. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP/77, Ur.l. SFRJ, št.4/77 do Ur.l. RS, št. 55/92 v zvezi s prvim odstavkom 498. člena Zakona o pravdnem postopku, Ur.l. RS, št. 26/99) poslalo tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o reviziji ni izjavilo.

Revizija ni utemeljena.

Revizijsko sodišče je najprej po uradni dolžnosti, na podlagi 386. člena ZPP/77, preverilo, ali ni morda podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke 2. odstavka 354. člena ZPP/77 in ugotovilo, da kršitve ni bilo.

Revizijsko sodišče ugotavlja, da sta sodišči prve in druge stopnje pravilno uporabili materialno pravo in pravilno odločili, da je tožena zavarovalnica na podlagi pogodbe o zavarovanju AO-plus-92 tožniku dolžna povrniti nastalo škodo. Revizijsko sodišče lahko le ponovi razloge, ki so tudi sodišči prve in druge stopnje pripeljali do odločitve o odgovornosti zavarovalnice.

Tako pogoji osnovnega zavarovanja avtomobilske odgovornosti kakor tudi pogoji za zavarovanje imetnika in voznika za škodo zaradi telesnih poškodb AO-plus-92 so del pogodbe o zavarovanju, ki sta jo sklenila lastnik avtomobila in tožena zavarovalnica (prvi odstavek 142. člena ZOR). Pravni pojmi, ki so navedeni v pogojih za zavarovanje so opredeljeni v uvodnih določbah pogojev osnovnega zavarovanja in v uvodnih določbah pogojev za zavarovanje AO-plus-92. Razlaga teh (splošnih) pogojev je razlaga pogodbenega materialnega prava.

Pravni pojem imetnik vozila je opredeljen v 4. točki splošnih pogojev. Po tej določbi je imetnik vozila tako lastnik motornega vozila kot tudi oseba, ki ima pravico razpolaganja oziroma kateri je bilo vozilo dano v uporabo. Po tej zelo jasni določbi je bil tožnik, ko se je zgodila nesreča, imetnik vozila. Po 1. točki uvodnih določb pogojev AO-plus-92 pa je upravičenec tako imetnik vozila kot tudi vsakokratni voznik, ki se ob uporabi motornega vozila poškoduje.

Torej je bil tožnik tudi po pogojih AO-plus-92 imetnik vozila in je zato upravičen do povračila škode, kolikor ni podan kakšen izključitveni razlog.

Tožena stranka se je tako v pritožbi kot tudi v reviziji sklicevala le na razloge za rizično izključitev in razloge za izgubo kritnih pravic, ki so opredeljeni v pogojih za zavarovanje AO-plus-92 in pogojih osnovnega zavarovanja. Po 1. točki 3. člena pogojev AO-plus-92 zavarovalnica ne krije škode, če je do nje prišlo na vožnji, opravljeni brez vednosti in odobritve imetnika vozila ali osebe, ki ga nedvomno zastopa. Tožnik je kot imetnik vozila vožnjo odobril, zato izključitev odgovornosti zavarovalnice iz tega razloga ne pride v poštev. Po 4. členu pogojev za zavarovanje AO-plus-92 pa voznik motornega vozila izgubi svoje pravice iz zavarovanja, če krši varnostne predpise, ki in kakor izhajajo iz prvega odstavka 3. člena pogojev osnovnega zavarovanja, med njimi pa je tudi vožnja pod vplivom alkohola. Vendar pa je v prvem odstavku 4. člena pogojev za zavarovanje AO-plus-92 izrecno določeno, da izgubi svoje pravice iz zavarovanja le voznik motornega vozila ne pa tudi imetnik motornega vozila.

Revizijsko sodišče je tako ugotovilo, da razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena in razlogi, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti niso podani in je na podlagi 393. člena ZPP/77 revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.