Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Zvišanje nagrade za narok v primeru, ko odvetnik zastopa v isti zadevi več strank, iz tega naslova ni predvideno.
I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se znesek 1.076,28 EUR nadomesti z zneskom 983,40 EUR.
II. Sicer se pritožba zavrne in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da mora tožena stranka tožeči stranki povrniti njene pravdne stroške v višini 1076,28 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
2. Zoper sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožena stranka. Predlaga spremembo oziroma razveljavitev sklepa. V pritožbi navaja, da se sklepa ne da preizkusiti, zaradi česar je podana bistvena kršitev postopka. Iz obrazložitve sklepa ni razvidno, po kakšnem kriteriju oziroma na podlagi katere zakonske določbe je sodišče odmerilo priglašene stroške. Iz sklepa tudi ni razvidno, koliko stroškov je po posameznih postavkah priglasila tožeča stranka. Nadalje navaja, da se v primeru zastopanja več strank poviša nagrada za postopek ne pa tudi nagrada za narok. Pravi še, da je sodišče napačno izračunalo DDV in da je napačen tudi seštevek vseh priznanih stroškov.
3. Tožeča stranka je odgovorila na pritožbo.
4. Pritožba je delno utemeljena.
5. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi sklepa pojasnilo, da sta pravdni stranki sklenili sodno poravnavo, s katero se je tožena stranka zavezala tožeči stranki povrniti njene pravdne stroške po odmeri sodišča (primerjaj prvi odstavek 159. člena ZPP (1)). Sodišče je navedlo, katere stroške je priznalo tožeči stranki in v kakšni višini. V sklepu so navedene tudi določbe tarife ZOdvT (2), po katerih je sodišče odmerilo posamezne stroške. Katere stroške je priglasila tožeča stranka in v kakšni višini, pa izhaja iz stroškovnika, ki ga je tožeča stranka predložila v spis in na katerega se sklicuje sodišče v izpodbijanem sklepu. Sodišče je torej navedlo razloge, ki omogočajo preizkus pravilnosti izpodbijane odločitve, zato je pritožbeni očitek bistvene kršitve določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP neutemeljen.
6. Sodišče prve stopnje je tožeči stranki za zastopanje več strank zvišalo nagrado za postopek in nagrado za narok, sklicujoč se na tar. št. 1200 ZOdvT. Tar. št. 1200 ZOdvT predvideva zvišanje nagrade v primeru, ko odvetnik zastopa v isti zadevi več strank. Pritožba pravilno opozarja, da je iz tega naslova predvideno zvišanje nagrade za postopek in pravni posel ne pa tudi zvišanje nagrade za narok. Sodišče prve stopnje, ki je tožeči stranki priznalo zvišano nagrado za narok v višini 387,00 EUR, je napačno uporabilo materialno pravo. Tožeča stranka je upravičena do osnovne nagrade za narok po tar. št. 3102 ZOdvT, ki znaša 309,60 EUR.
7. Ostale odvetniške stroške je sodišče prve stopnje odmerilo pravilno v skladu z ZOdvT. Sodišče je v obrazložitvi sklepa sicer pomotoma zapisalo, da znaša nagrada za postopek 258,00 EUR (toliko znaša nagrada s količnikom 1). Iz razlogov sklepa (navedba relevantne pravne podlage za odmero nagrade, višina priznanega DDV in seštevek vseh priznanih stroškov), izhaja, da je sodišče pri odmeri stroškov upoštevalo nagrado za postopek v višini 412,80 EUR (ki ustreza pravilno odmerjeni nagradi po tar. št. 3210 in 1200 ZOdvT), kar je razvidno tudi iz njegovega izračuna na stroškovniku tožeče stranke, na katerega se sklicuje v izpodbijanem sklepu. Tožeča stranka je tako upravičena (upoštevaje zgoraj navedeno korekcijo) do povračila stroškov v skupni višini 983,40 EUR.
8. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je znesek 1076,28 EUR nadomestilo z zneskom 983,40 EUR (3. točka 365. člena ZPP). Sicer je pritožbo zavrnilo in v ostalem izpodbijanem delu sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).
(1) Zakon o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 in nasl. (2) Zakon o odvetniški tarifi (Ur. l. RS, št. 67/2008 in nasl.)