Jedro

Nobeno od dejstev, na katera opozarja pritožnik, na odločitev ne more imeti vpliva, zato se sodišče do njih ni bilo dolžno posebej opredeljevati. Sodišče se je dolžno opredeliti le do pravno pomembnih dejstev.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sodba v stroškovnem delu odločitve (III. točka izreka) spremeni tako, da se znesek prisojenih pravdnih stroškov 4.671,65 € nadomesti z zneskom 2.950,48 €.

V ostalem se pritožba tožene stranke zavrne in sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Pravdni stranki nosita vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je ugodilo zahtevku, da je tožeča stranka lastnica dela parcele 487 k.o. X., ki bo po geodetski odmeri dobila parc. št. 487/2 pašnik z lovsko kočo 800 m2, zahtevek za izdajo zemljiškoknjižne listine pa zavrnilo (I. točka izreka). Zavrnilo pa je nasprotni tožbeni zahtevek - denarni zahtevek tožene stranke za plačilo uporabnine v višini 8.207,51 € z obrestmi (II. točka izreka). Toženi stranki je naložilo v plačilo 4.671,65 € pravdnih stroškov tožeče stranke (III. točka izreka).

Zoper tisti del sodbe, s katerim je tožeči stranki ugodeno in zoper zavrnilni del sodbe, izdan na osnovi njene tožbe, vlaga pritožbo tožena stranka. Nasprotuje tudi stroškovnemu delu sodbe. Uveljavlja pritožbena razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja in bistvenih kršitev pravdnega postopka ter predlaga spremembo sodbe, podrejeno pa njeno razveljavitev in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo obravnavanje in odločanje. Zahteva povrnitev pritožbenih stroškov. Meni, da bi sodišče po kriteriju koristi, ki jo ima, moralo presojati tudi verodostojnost prič J. S. in toženčeve sestre, ne samo verodostojnost priče Z. T.. Tudi onidve, enako kot priča Z. T., nimata od izida postopka nobene neposredne koristi. Ne ve, kaj je priča J. S. želela povedati z izjavo, da je podpis darovalca na pogodbi „šolski“, zanika pa možnost razlage njene izpovedbe tako, kot jo je podalo prvostopenjsko sodišče. Meni, da je Z. T. solidaren s tožečo stranko, ker je tudi sam lovec. Sodbi očita pomanjkanje razlogov za ugotovitev, da toženec in njegova sestra svoji izpovedbi prilagajata potrebam pravde. Če je sodišče na toženca naslovilo očitek, da v izpovedi preveč izpostavlja letnice, pomembne za določitev priposestvovalne dobe, bi moralo enako storiti pri presoji izpovedb prič Z.T., ki se je spomnil, da je do podpisa pogodbe prišlo na soboto in pri presoji izpovedi prič I. S. in I. P., ki sta zelo natančno navajala datume in letnice. Trdi, da je sodišče zanemarilo: da je bila pogodba podpisana le v enem izvodu, kljub temu, da je sicer strokovno zapisana; da tožeča stranka 30 let ni zahtevala geodetske odmere; nelogičnost, da kmet brezplačno odsvaja zemljišče. Nasprotuje stroškovni odločitvi glede stroškov izvedenca. Meni, da bi ne glede na izid pravde te stroške morala nositi tožeča stranka, ker gre za storitev, ki jo je skladno s III. točko darilne pogodbe dolžna plačati tožeča stranka. Dejstvo, da je do odmere prišlo v okviru pravdnega postopka, ne more imeti vpliva na obveznost plačila.

Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila. Pritrjuje dokazni oceni prvostopenjskega sodišča. Opozarja, da tožena stranka ni postavila trditev, da je je tožeča stranka posest pridobila s silo, zvijačo, na skrivaj ali do preklica.

Pritožba je delno utemeljena.

Pritožba prvostopenjskemu sodišču očita pristranost pri obravnavanju izpovedi prič Š. T. in J. S. ter toženca na eni strani in Z. T., I. S. ter I. P. na drugi strani. Meni, da pri presoji verodostojnosti izpovedb teh oseb ni uporabilo istih kriterijev. Pritožbeno sodišče očitka ne sprejema, saj je sodišče prve stopnje natančno in prepričljivo pojasnilo razloge, ki so ga vodili pri vrednotenju vsake od zgoraj navedenih izpovedb. Te razloge pritožbeno sodišče sprejema in se nanje sklicuje. Odsotnost neposredne koristi od izida pravde je le ena od okoliščin, s katero je sodišče utemeljilo oceno verodostojnosti priče Z. T.. Pri vrednotenju izpovedi toženčeve sestre je zainteresiranost za izid pravde lahko posledica sorodstvenega razmerja, zato se razpravljanje o tem, da koristi od pravde nima, pokaže za drugotnega pomena. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča je priča J. S. podajala svoje mnenje (oceno), ki je povsem nepomembno in ne more biti upoštevno. Dejstvo, ki ga je ta priča zaznala, je, da darovalca ni videla pisati, kar pa ob drugih dokazih, ki kažejo drugače, ni dovolj za zaključek, da se darovalec ni znal podpisati. Natančnost izpovedb prič Z. T., J. S. in I. P. ne vzbuja dvoma v njihovo verodostojnost, saj kronološko podana dejstva vežejo na dogodke iz svojega življenja (npr. vstop v lovsko družino).

Dejstva, na katera opozarja pritožba, so pravno nepomembna. Pogodba se je izdelala v rokopisu in podpisovala že leta 1961, ko razmnoževanje dokumentov tehnično ni bilo tako enostavno, kot je danes. Na osnovi dejstva, da se je listina, ki ni bila namenjena zemljiškoknjižni izvedbi, zapisala in podpisala zgolj v enem izvodu, ni mogoče sklepati o verodostojnosti listine. Zato to dejstvo ne terja posebne pozornosti. Ob upoštevanju, da je v preteklosti veliko število pravnih poslov ostalo zemljiškoknjižno nerealiziranih, ni nenavadno, da se je to zgodilo tudi v primeru: ko je bila pred zemljiškoknjižno izvedbo potrebna geodetska odmera; ko je bilo zemljišče, ki je bilo predmet posla, v naravi označeno; ko je bil pogodbenik, ki je bil dolžan poskrbeti za realizacijo, društvo. Tudi to dejstvo se zato kaže kot pravno nepomembno za odločitev. Res se darilna pogodba med osebami, ki niso sorodstveno ali kako drugače povezane, sklepa redkeje. Ob dejstvu, da ne gre za veliko vredno zemljišče in da je bilo darovano društvu, ki ima med drugim tudi splošno koristno funkcijo (skrb za živali), ni darilo samo po sebi taka okoliščina, ki bi vzbujala dvom v sklenitev pogodbe. Nobeno od dejstev, na katera opozarja pritožnik, na odločitev ne more imeti vpliva, zato je razumljivo, da se prvostopenjsko sodišče ob številih drugih, pravno pomembnih dejstvih, do njih ni opredeljevalo. Sodišče se je dolžno opredeliti le do pravno pomembnih dejstev, to pa je bilo storjeno.

Utemeljena pa je pritožba zoper stroškovni del odločitve. Tožeča stranka je v tožbi zatrjevala, da je bilo zemljišče po sklenitvi pogodbe v naravi označeno. Podrobneje te označbe in postavljenih mejnih znamenj ni opisovala. Če bi to storila in podarjeni del parc. št. 487 k.o. X. določno opredelila tudi v zahtevku, postavitev izvedenca ne bi bila potrebna. Na predlog tožeče stranke je sodišče izvedencu naložilo izdelavo elaborata o delitvi, ki je eno od opravil geodetske delitve. Rezultat izvedenskega dela je koristen za tožečo stranko, za dokazovanje utemeljenosti zahtevka pa dokaz z izvedencem ni bil nujno potreben, zato so po sodišču prve stopnje odmerjeni pravdni stroški znižani za stroške izvedenine v višini 1.721,17 €.

Ker glede odločitve o glavni stvari niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je v tem delu pritožba na osnovi 353. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) zavrnjena. Stroškovni del odločitve je spremenjen na osnovi 358. čl. ZPP.

Upoštevajoč, da pritožnik s pritožbo zoper glavno stvar ni uspel ter da je s pritožbo uspel prisojene pravdne stroške zgolj znižati, tožena stranka pa je imela stroške s sestavo odgovora na pritožbo, je primerno, da pravdni stranki nosita vsaka svoje stroške pritožbenega postopka (1. odstavek 165. čl. v zvezi z 2. odstavkom 154. čl. ZPP).