Jedro

Sodišče soglaša s tožbenim stališčem, da sklep, izdan v pravdi zaradi motenja posesti, ni dokaz o imetništvu služnostne pravice.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Ministrstva za infrastrukturo in prostor št. 35108-517/2013-2-00641116 z dne 22. 1. 2014 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Ministrstvo za infrastrukturo in prostor v pritožbenem postopku odpravilo sklep Upravne enote Ljubljana, Izpostava Moste-Polje, št. 351-1956/2013-6 z dne 28. 10. 2013 (1. točka izreka) ter ugodilo predlogu A.A. (prizadete stranke v tem upravnem sporu) za obnovo postopka, ki je bil končan s pravnomočnim gradbenim dovoljenjem št. 351-1168/2013-8 z dne 23. 7. 2013, in sicer v obsegu, da se predlagatelja obnove postopka vključi v postopek kot upravičeno osebo za sodelovanje v postopku (2. točka). Odločilo je še, da se izvršitev navedenega gradbenega dovoljenja zadrži (3. točka) in da ni stroškov postopka (4. točka).

Iz obrazložitve sklepa je razvidno, da je prizadeta stranka vložila predlog za obnovo postopka po 9. točki 260. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), v katerem je bilo tožnikoma kot investitorjema izdano gradbeno dovoljenje za legalizacijo prizidave in rekonstrukcije enostanovanjskega objekta na zemljišču s parc. št. 1603/10 k. o. ... Drugostopenjski organ ugotavlja, da je predlogu za obnovo postopka treba ugoditi, ker je predlagatelj skladno s 43. členom ZUP in tretjim odstavkom 62. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1) izkazal pravni interes za sodelovanje v postopku izdaje gradbenega dovoljenja. To stališče je oprl na ugotovitev, da je bila prizadeti stranki v času izdaje gradbenega dovoljenja že pravnomočno priznana pravica souporabe dela zemljišča parc. št. 1603/10 k. o. ..., da je torej prizadeta stranka služnostni upravičenec (glede dostopa) dela zemljišča 1603/10 k. o. ... Ugotovitev, da ima prizadeta stranka priznano služnostno pravico, pa je upravni organ oprl na sklep Višjega sodišča v Ljubljani (pravilno Okrajnega sodišča v Ljubljani – op. sodišča) II P 102/2010 z dne 26. 3. 2012, ki je bil izdan v pravdi zaradi motenja posesti med prizadeto stranko kot tožnikom in prvim tožnikom v tem upravnem sporu kot tožencem v motenjski pravdi.

Tožnika se z navedeno odločitvijo ne strinjata in v tožbi oporekata ugotovitvi drugostopenjskega organa, da je bila prizadeti stranki priznana pravica souporabe dela zemljišča parc. št. 1603/10 k. o. ..., saj se ta pravica v postopku, v katerem je bil izdan sklep sodišča, na katerega se upravni organ sklicuje, ni ugotavljala. Navaja, da je napačen tudi zaključek, da je prizadeta stranka po pravnomočno zaključenem motenjskem sporu postala služnostni upravičenec dela navedenega zemljišča. Meni, da obstoj služnosti oz. stavbne pravice ni bil izkazan na način, ki ga določa tretji odstavek 62. člena ZGO-1 in sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi, predlog prizadete stranke za obnovo postopka zavrže, oz. podrejeno, naj izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženi stranki (pravilno upravnemu organu – op. sodišča) v ponovni postopek, v vsakem primeru pa naj toženki naloži povrnitev stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe do plačila.

Toženka na tožbo ni odgovorila. Prizadeta stranka je sodišču namesto odgovora na tožbo poslala le sporočilo, ki se nanaša na ravnanja prvega tožnika, s katerimi naj bi mu ta oviral pot do doma in naj bi bila predmet drugih sodnih postopkov.

Tožba je utemeljena.

V zadevi ni sporno, da je prizadeta stranka predlagala obnovo postopka izdaje gradbenega dovoljenja iz razloga po 9. točki 260. člena ZUP. Po tej določbi se postopek, ki je končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva (odločba, dokončna v upravnem postopku), obnovi, če osebi, ki bi morala biti udeležena v postopku kot stranka ali stranski udeleženec, pa ne gre za primer iz drugega odstavka 229. člena, ni bila dana možnost udeležbe v postopku.

Izpodbijano odločitev je prvostopenjski organ oprl na tretji odstavek 62. člena ZGO-1, po katerem je stranka v postopku izdaje gradbenega dovoljenja imetnik služnostne oziroma stavbne pravice, ki še ni vpisana v zemljiško knjigo, če z overjeno listino dokaže, da je imetnica te pravice. Ugotovitev, da ima prizadeta stranka priznano služnostno pravico na zemljišču s parc. št. 1603/10 k. o. ... pa je oprl na pravnomočni sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani II P 102/2010 z dne 26. 3. 2012, ki je bil izdan v pravdi zaradi motenja posesti.

Sodišče soglaša s tožbenim stališčem, da sklep, izdan v pravdi zaradi motenja posesti, ni dokaz o imetništvu služnostne pravice. V postopku zaradi motenja posesti je namreč izključeno odločanje o pravici do posesti, o pravni podlagi ter o poštenosti ali nepoštenosti posesti (426. člen Zakona o pravdnem postopku – ZPP). To z navajanjem, da sodišče v postopku zaradi motenja posesti ne upošteva pravice do posesti in dobrovernosti posestnika, pojasnjuje tudi Višje sodišče v Ljubljani v sklepu I Cp 2048/2012 z dne 13. 3. 2013, s katerim je zavrnilo pritožbo prvega tožnika zoper omenjeni sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani.

Ker izpodbijana odločitev temelji na napačnem stališču, da je prizadeta stranka s sklepom, izdanim v pravdi zaradi motenja posesti, izkazala, da je imetnica služnostne pravice, je sodišče tožbi ugodilo tako, da je izpodbijano odločbo odpravilo (4. točka prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1) in zadevo vrnilo upravnemu organu druge stopnje v ponovni postopek. V njem bo moral ponovno odločiti o pritožbi prizadete stranke.

Sodišče v tej zadevi ni odločalo o tožbenem predlogu, naj predlog za obnovo postopka zavrže, tj., v sporu polne jurisdikcije, saj za to niso izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 65. člena ZUS-1. Podatki postopka tega ne omogočajo, saj izpodbijana odločitev temelji le na dejstvih, ki naj bi bila odločilna za priznanje položaja stranke v postopku izdaje gradbenega dovoljenja na podlagi tretjega odstavka 62. člena ZGO-1, ni pa se drugostopenjski organ opredelil do drugih navedb, s katerimi je prizadeta stranka utemeljevala, da bi morala biti stranka v postopku, v katerem je bilo izdano omenjeno gradbeno dovoljenje. Poleg tega tožnika težko popravljive škode niti ne zatrjujeta. Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, na seji, ker je že na podlagi tožbe in izpodbijanega akta očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

Kadar sodišče tožbi ugodi in odpravi izpodbijani upravni akt, je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik).

Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnika pa je v postopku zastopal odvetnik, se jima priznajo stroški v višini 285 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika), povišani za zahtevani 22 % DDV, torej za 62,70 EUR. Pri tem sodišče dodaja, da bo plačana sodna taksa za postopek v višini 148 EUR vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1/c taksne tarife Zakona o sodnih taksah, ZST-1).

Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika, OZ) in ne od izdaje te sodbe, kot to zahtevata tožnika.