Jedro

Dokazne predloge je dopustno zavrniti, če so neprimerni, očitno nerelevantni ali nepotrebni, kar pa mora sodišče jasno obrazložiti.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani del sodbe (I. In III. točka izreka) se razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožniku plačati odškodnino v višini 7.285,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 8. 2. 2018 v roku 15 dni (I. točka izreka). Zavrnilo je višji zahtevek (do zneska 22.260,00 EUR), višji obrestni zahtevek in rentni zahtevek v višini 100,00 EUR mesečno (II. točka izreka). Odločilo je, da je tožnik dolžan toženi stranki povrniti stroške postopka v višini 437,55 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo po poteku 15 dnevnega izpolnitvenega roka (III. točka izreka).

2. Tožena stranka se pritožuje zoper sodbo (smiselno zoper I. in III. točko izreka) iz vseh treh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP. Navaja, da sodišče prve stopnje v sodbi ni navedlo razlogov, zakaj je zavrnilo s strani tožene stranke predlagane dokaze z zaslišanjem prič A.A., B.B. in C.C., zato je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Nadalje navaja, da je sodišče kršilo razpravno načelo in preseglo trditveno podlago pravdnih strank, to pa je vplivalo na pravilnost in zakonitost sodbe. Sodišče je sprejelo napačne zaključke glede izjave tožnika z dne 2. 6. 2015 o odpovedi vsem zahtevkom zoper toženo stranko iz naslova obravnavane nezgode. Tožnik v zvezi z izjavo ni zatrjeval zmote. Pisna odpoved vsem zahtevkom iz naslova škodnega dogodka v razmerju do tožene stranke je pravno veljavna in zavezujoča. Zaključek sodišča, da naj bi bila podana odpoved le v razmerju do dela odškodnine, ki jo je tožnik uveljavljal na podlagi police za nezgodno zavarovanje, je samovoljen in nima podlage v izvedenih dokazih. Sodišče je napačno ocenilo prispevek tožnika k nastanku škode. Poudarja, da je tožena stranka izvedla vse potrebne ukrepe. Tožnika je usposobila za varno delo in mu zagotovila pogoje za varno delo. Tožnik je opravil zdravstveni pregled ter teoretični in praktični preizkus iz varstva pri delu. Poleg tega je uporabljal zaščitno opremo. Tožnik bi se moral zavedati obstoja nevarnosti poškodbe in bi se moral zaradi lastne varnosti umakniti na varno. Sodišče se do okoliščin, ki so bistvene za oceno tožnikovega soprispevka k nezgodi, ni opredelilo. Ne strinja se z višino odmerjene odškodnine in navaja, da je sodišče v zvezi s posameznimi postavkami preseglo trditveno podlago. Nadalje navaja, da je sodišče napačno odmerilo stroške postopka, saj je napačno ugotovilo tožnikov uspeh v postopku. Priglaša stroške pritožbe.

3. Tožnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) je pritožbeno sodišče izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje preizkusilo v mejah razlogov, ki jih uveljavlja pritožba, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, in na pravilno uporabo materialnega prava. Pritožbeni preizkus se začne s preizkusom navedenih in v pritožbi uveljavljanih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Ker je pritožbeno sodišče ugotovilo, da pritožba utemeljeno uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki in 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, je pritožbi že iz tega razloga ugodilo, pri čemer se do preostalih dveh pritožbenih razlogov (zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, zmotna uporaba materialnega prava) niti ni natančneje opredelilo.

6. Pritožba utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka s tem, ko v izpodbijani sodbi ni navedlo konkretnih razlogov za neizvedbo dokazov z zaslišanjem prič A.A., B.B. in C.C. Pritožba zatrjuje kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, po vsebini pa je podana tudi kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj toženi stranki zaradi navedenega nezakonitega postopanja ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Iz listin v spisu sicer izhaja, da je sodišče prve stopnje na glavni obravnavi dne 20. 2. 2019 sprejelo sklep, da se preberejo priloge v spisu od A/1 do A/3 in od B/1 do B/12 ter izvedensko mnenje, ostali dokazni predlogi pa se zavrnejo kot nepotrebni. S takšno pavšalno obrazložitvijo zavrnitve dokaznih predlogov ni zadoščeno pravici stranke, da se sodišče izjavi o njenih navedbah in dokaznih predlogih. Gre za nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno, kar predstavlja uveljavljano bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče lahko izvedbo predlaganega dokaza zavrne le, če so za to podani sprejemljivi in ustavno dopustni razlogi. Dokazne predloge je dopustno zavrniti, če so neprimerni, očitno nerelevantni ali nepotrebni, kar pa mora sodišče jasno obrazložiti.

7. Ker gre za takšno postopkovno kršitev, ki je pritožbeno sodišče samo - namesto sodišča prve stopnje - ne more sanirati, je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 354. člena ZPP izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navedene določbe ne gre razumeti v smislu prelaganja sojenja s prvostopenjskega na pritožbeno sodišče, saj je temeljna funkcija pritožbenega sodišča v kontroli nad prvostopenjskim, ki mora v ponovljenem postopku odpraviti procesno kršitev glede spornega dokaznega predloga - ga obrazloženo zavrniti ali pa dokaz izvesti in ugotovljena dejstva vključiti v dopolnjeno dokazno oceno.

8. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.

PRAVNI POUK: Zoper sklep je dovoljena pritožba iz razlogov, določenih v drugem odstavku 357.a člena ZPP. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena ZPP) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena ZPP) ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 354. člena in drugi odstavek 355. člena ZPP).

Pritožba se lahko vloži v 15 dneh od vročitve prepisa sklepa pri sodišču prve stopnje v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko, o njej bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Če se pošlje pritožba po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena. Pritožba mora obsegati navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva in ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa, če je predpisana. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso izpolnjeni pogoji za njeno oprostitev, odlog ali obročno plačilo, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.