Jedro

Pri odločanju o utemeljenosti ugotovitvene tožbe mora sodišče ugotoviti, ali je tožnik lastnik stvari, ali ga tožena stranka vznemirja in kadar tožena stranka temu ugovarja, ali ni morda njeno vznemirjanje utemeljeno.

Izrek

Pritožba tožene stranke se kot neutemeljena zavrne in potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke, po katerem je toženec dolžan s parcele tožnika odstraniti deske in vse druge stvari, železno ograjo dolžine cca 2,5 m in višine 1,4 m, kar vse je postavljeno ob levem robu tožnikove hiše ter mu povrniti pravdne stroške v znesku ... SIT.

Proti tej sodbi se je pritožila tožena stranka in v svoji laični pritožbi zatrjuje, da se s sodbo ne strinja, ker je bila ta sprejeta brez prisotnosti tožene stranke, saj se je pisno opravičil za odsotnost zaradi bolezni. Sporno je dograjeno stavbišče tožeče stranke, ki meji s funkcionalnim zemljiščem, katero je v lasti tožene stranke. Tožeča stranka želi poseg v funkcionalno zemljišče tožene stranke ter jo na ta način omejuje. Mejnik je bil že premaknjen, ker si je tožnik vzel zakon v svoje roke in to brez soglasja tožene stranke ali kakršnegakoli obvestila. To je storil v odsotnosti tožene stranke in na tem zemljišču sedaj stoji dograjeno stavbišče tožeče stranke. Tožena stranka je kupila parcelo ... ter ..., saj mu je občina odvzela zgornji del parcele ..., ker so se na tem delu zgradile vrtne hiše. Občina mu je odvzela iz uporabe tudi parcelo št. ..., katerih lastnica je bila F. M.. Krivica, ki se je zgodila toženi stranki kot posledica takšnega dejanskega stanja traja že vrsto let in prihaja do nekoretnih odnosov s strani tožeče stranke.

Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišču prve stopnje ni mogoče očitati, da je opravilo glavno obravnavo brez navzočnosti tožene stranke in je zato bistveno kršilo določbe pravdnega postopka po 7. tč. 2. odst. 354. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Toženec je bil na glavno obravnavo pravilno vabljen. Te se ni udeležil, čeprav je res, da je izostanek opravičil. Sodišče prve stopnje pa ni dolžno upoštevati opravičila, zato je to glavno obravnavo opravilo v nenavzočnosti tožene stranke v skladu z določili 295. čl. ZPP. Tožbeni zahtevek tožnikov je prepovedna ali negatorna tožba po 42. čl. Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (Uradni list SFRJ št. 6/80 - v nadaljevanju ZTLR). Sodišče mora pri odločanju o utemeljenosti negatorne tožbe ugotoviti ali je tožnik lastnik stvari ali ga tožena stranka vznemirja in kadar tožena stranka temu ugovarja ali ni morda njeno vznemirjenje utemeljeno.

Tožnika sta svojo lastninsko pravico dokazovala z vpisom v zemljiško knjigo. Zemljiška knjiga je javna knjiga, ki kaže lastninsko pravico in stvarne pravice na zemljiščih. Pravna razmerja na zemljiščih so določena z zemljiškimi mejami, ki jih kaže kataster. Kataster in zemljiška knjiga se medsebojno dopolnjujeta. Tožnik je dokazal, da je v zemljiško knjigo vpisan kot lastnik parcele. Tožnik je tudi dokazal, da iz podatkov zemljiškega katastra izhaja, da meja med parcelama pravdnih strank poteka tako, da se sporna ograja in deske nahajajo na njegovi parceli. Sodišče prve stopnje je torej ugotovilo, da je iz podatkov zemljiškega katastra mogoče ugotoviti mejo med zemljiščema in ta poteka tako kot zatrjuje tožeča stranka. Zato bi morala tožena stranka, ki zatrjuje drugačno lastniško in dejansko stanje to dokazati. Tega pa tožena stranka tekom tega pravdnega postopka ni dokazala, zato je pritožbeno sodišče njeno pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.