Jedro

Delo izvedenca s sklepom opredeli sodišče. Če izvedencu, ki je določen za opravo izvedenstva, ni jasno, kaj obsega njegova naloga oziroma mu je sklep kakor koli drugače nerazumljiv, je njegova dolžnost, da vzpostavi stik s sodiščem ter terja pojasnilo/razlago. Izvedenec ne more in ne sme sklepa sam razlagati ter na ta način krčiti/širiti svoje naloge, ki mu jo je zadalo sodišče.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je izvedenki odmerilo nagrado za opravljeno izvedensko delo, in sicer 92 EUR za študij spisa, 138 EUR za ogled na kraju samem, 414 EUR za izdelavo pisnega mnenja in 96,60 EUR materialnih stroškov. Sodišče je še sklenilo, da je treba od izplačila plačati prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini 69,46 EUR ter opredelilo modifikacijo izplačila.

2. Izvedenka v pravočasni pritožbi kot bistveno navaja, da je napravila štiri izvedenska mnenja iz zanje priglasila stroške. Meni, da ima pravico, da si svoje delo obračuna v skladu z ocenjevalsko stroko, pri oceni pa je upoštevala MSOV(1) 2012 v zvezi z MSOV 230. Pojasnjuje, zakaj je vsako nepremičnino ocenila posebej – gre za štiri nepremičnine na štirih lokacijah, ki jih ne more oceniti v enem mnenju, sestavljenem iz štirih sklopov. Navaja, da ji je sodišče naložilo zelo splošno nalogo, brez opredelitve nepremičnin, kot je to običajno v sodni praksi. Predlaga izplačilo nagrade v skladu s Pravilnikom o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (Ur. list, št. 1/12). Podrobno pojasnjuje, kako je ocenenjevala vsako od nepremičnin ter opozarja, da v Pravilniku ni kriterijev, po katerih bi lahko uvrstila določeno cenitev pod posamezno tarifo. Meni, da je svoje delo opravila v skladu s pravili znanosti in stroke. Opozarja, da je sodišče ni napotilo, naj izdela samo eno cenilno poročilo, ampak da oceni nepremičnine. Po MSOV morajo biti vse izjeme glede vsebinskih zahtev vnaprej dogovorjene in zapisane v obsegu dela. Meni, da je le ona tista, ki lahko opredeli svoje delo in koliko je bilo dodatnega poglobljenega študija, obsežnih analiz in preiskav. Predlaga ustrezno spremembo izpodbijanega sklepa in priznanje nagrade v priglašeni višini.

3. Pritožba je bila vročena pravdnima strankama, ki nanjo nista odgovorili.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Delo izvedenca s sklepom opredeli sodišče. Če izvedencu, ki je določen za opravo izvedenstva, ni jasno, kaj obsega njegova naloga oziroma mu je sklep kakor koli drugače nerazumljiv, je njegova dolžnost, da vzpostavi stik s sodiščem ter terja pojasnilo/razlago. Izvedenec ne more in ne sme sklepa sam razlagati ter na ta način krčiti/širiti svoje naloge, ki mu jo je zadalo sodišče. 6. V obravnavanem primeru je sodišče s sklepom N 25/2010-30 z 20. 10. 2016 izvedenki naložilo, da si ogleda predmetni nepravdni spis, da si ogleda nepremičnine strank (ter o njihovem ogledu obvesti stranke in njuna pooblaščenca), da oceni nepremičnine, da označi dve ali več variant razdelitve solastnine z vidika stroke in izkušenj ter v roku najkasneje enega meseca izdela izvedeniško mnenje.(2)

7. Pritožnica nima prav, da iz sklepa o postavitvi izvedenca obseg njene naloge ni jasno razviden. Naloga je opredeljena takole: ogledati si nepremičnine in izdelati (eno) izvedensko mnenje. Pooblastila sodišča za izdelavo štirih ločenih izvedenskih mnenj/štirih ločenih sklopov enega mnenja izvedenka ni imela. Če je menila, da naloge, kot ji jo je naložilo sodišče, ni mogoče izvesti, bi morala od sodišča zahtevati podrobnejšo opredelitev/pojasnilo svoje naloge, česar ni storila. Samovoljno (četudi s strokovnega vidika morda utemeljeno) izdelavo več izvedenskih mnenje je sodišče prve stopnje pravilno opredelilo kot prekoračitev dane izvedenske naloge.

8. Pravno podlago za plačilo in ovrednotenje pisne izdelave izvedeniškega mnenja predstavljata ZPP in Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih.(3) Pritožbeno sklicevanje ne Mednarodne standarde ocenjevanja vrednosti zato ne more biti uspešno. Pritožbeno sodišče ne dvomi, da je izvedenka svoje delo opravila v skladu s pravili in stroko, a tudi vrhunsko opravljeno izvedensko delo ne more biti podlaga za priznanje izvedenskega dela izven okvira, ki ga je sodišče začrtalo z izdajo sklepa o postavitvi izvedenca. Pritožbeno sodišče še pripominja, da ima prvostopenjsko sodišče prav tudi, ko opozarja, da je predmet izvedenstva delitev skupne lastnine in ne vrednotenje posameznih nepremičnin, ki ga tvorijo. Tudi na drugih področjih izvedenstva izvedenci svoje naloge ne „cepijo“ na več mnenj (npr. psihiatri in klinični psihologi v družinskih zadevah pregledajo več oseb (starše in otroka/e) in vedno izdelajo zgolj eno mnenje).

9. Pač pa lahko obseg izvedenstva pogojuje višjo nagrado. Prav zato Pravilnik predvideva več stopenj zahtevnosti (od manj do izjemno zahtevnih). Pritožnica nima prav, da lahko le ona oceni, kako zahtevno je bilo mnenje, ki ga je izdelala. Ta presoja je in mora biti pridržana sodišču.(4) Izvedenec lahko predlaga, kako naj sodišče ovrednoti njegovo delo, pri čemer mora svoj predlog utemeljiti.

10. Izvedenka je podala (finančni) predlog za ovrednotenje svojega dela, tako da je za vsakega od štirih mnenj, ki ga je izdelala, opredelila posamezne postavke po Pravilniku. Ker podlage za izdelavo več mnenj ni imela, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je iz teh podatkov črpalo podlago za presojo, kako zahtevno mnenje je izdelala, ter na ta način preverjalo utemeljenost njenega finančnega predloga za izplačilo nagrade.

11. Pravilna je presoja, da izvedenki za študij spisa pripada zgolj ena nagrada v višini 92 EUR. Izvedenkina naloga je bila ena sama, spis je en sam, in ta ne presega 200 strani (48. člen Pravilnika). Ker si je morala izvedenka ogledati štiri nepremičnine, ji je sodišče prve stopnje priznalo, da je bil ogled zelo, ne pa tudi izjemno zahteven. Pogoj za opredelitev ogleda kot izjemnega je namreč po 4. točki prvega odstavka 50. členu Pravilnika, da terja nad 5 ur izvedenčevega dela, izvedenka pa je z zahtevano nagrado 46 EUR priznala, da je šlo za štiri manj zahtevne oglede, pri čemer je za vsakega porabila manj kot uro svojega časa (primerjaj 1. točko prvega odstavka 50. člena Pravilnika). Končno je na podlagi zgoraj povedanega pravilna tudi sklepna presoja prvostopenjskega sodišča, da je šlo v celoti za izdelavo zelo zahtevnega, ne pa tudi izjemno zahtevnega izvedenskega mnenja. Izvedenki zato pripada ena nagrada 414 EUR po 3. točki prvega odstavka 51. člena Pravilnika in ena največja možna odmera materialnih stroškov (tretji odstavek 45. člena Pravilnika).

12. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče v skladu z 2. točko 365. člena ZPP pritožbo izvedenke zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.

Op. št. (1): Mednarodni standardi ocenjevanja vrednosti.

Op. št. (2): Posamezne povzete dele je poudarilo pritožbeno sodišče z namenom, da je jasno razviden obseg dela izvedenke ter kje je sodišče prve stopnje uporabilo edino in kje množino.

Op. št. (3): Ur. list. RS, št. 88/2010, 1/2012, 35/2013, in 50/2015, v nadaljevanju Pravilnik.

Op. št. (4): Glej npr. sklep VSL II Cp 885/2015 s 1. 4. 2015.