Jedro

Pri tožnici ni izkazan status invalida (najtežje telesno prizadeta oseba) po 1. členu ZINNI. Tožnica se glede tega sklicuje na pridobitev statusa invalida, vendar so s tem v zvezi pritožbene navedbe neutemeljene. Gre namreč za status invalida po določbah ZZRZI, ki določa drugačne kriterije za pridobitev statusa invalida, razen tega pa se glede statusa invalida ZINNI v drugem odstavku 3. člena izrecno sklicuje na določbe ZDVDTP, ne pa na določbe drugih zakonov.

Nadalje tudi niso izpolnjeni ostali pogoji, določeni v 3. členu ZINNI. Tožnica ni predložila nobenega dokaza, da je vložila vlogo za nadomestilo za invalidnost po določbah ZDVDTP v obdobju med dopolnjenim 18. in 26. letom starosti in da ji pravica ni bila priznana iz razloga, ker se je šolala.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Stroške pritožbe nosi tožnica sama.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločb tožene stranke št. ... z dne 4. 4. 2023 in Centra za socialno delo A. št. ... z dne 27. 7. 2022 ter na priznanje pravice do nadomestila za invalidnost od 2. 3. 2022 dalje. Nadalje je odločilo, da tožnica sama nosi svoje stroške postopka.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložila tožnica iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi navaja, da je težje telesno prizadeta oseba, prav tako pa je med 18. in 26. letom starosti (do 31. 12. 2018) v času rednega šolanja izpolnjevala pogoje za pridobitev pravice do nadomestila za invalidnost. V tem obdobju je tudi vložila vlogo za nadomestilo za invalidnost, vendar ji pravica ni bila priznana, ker se je še redno šolala. Redno šolanje je zaključila 17. 12. 2021, nato pa je bila brezposelna do 16. 6. 2022. Tedaj je sklenila pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Po zaključku rednega šolanja je prav tako vložila vlogo za nadomestilo za invalidnost, vendar ji pravica ni bila priznana iz razloga, ker še ni bila zaposlena. Pridobila je le odločbo ZRSZ o tem, da se ji prizna status invalida in da ima pravico do zaposlitvene rehabilitacije. Po zaposlitvi je poskušala podati tudi vlogo na ZPIZ za pridobitev predmetnega nadomestila, vendar zaradi čakalnih vrst in prezasedenosti njene osebne zdravnice, pred septembrom 2022 to ni bilo mogoče. Po mnenju tožnice je sodišče prve stopnje nepravilno uporabilo materialno pravo. Izpolnjuje namreč vse pogoje za pridobitev pravice do nadomestila za invalidnost. Smisel zakona o izplačilu neizplačanega nadomestila za invalidnost (v nadaljevanju: ZINNI)1 je v tem, da se odpravijo anomalije, ki so se dogajale pred njegovim sprejetjem, kamor spada tudi tožničin primer. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da ugodi tožbenemu zahtevku oziroma podrejeno, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Priglaša tudi pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, navedenih v pritožbi. Po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)2 je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti. Dejansko stanje je pravilno in popolno ugotovilo ter tudi sprejelo pravilno materialnopravno odločitev.

5. Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo tožene stranke št. ... z dne 4. 4. 2023, s katero je bila zavrnjena tožničina pritožba, vložena zoper prvostopenjsko odločbo št. ... z dne 27. 7. 2022. Z navedeno odločbo je prvostopenjski organ (CSD) vlogo za izplačilo neizplačanega nadomestila za invalidnost zavrnil. 6. V zadevi je sporno, ali tožnica izpolnjuje z zakonom določene pogoje za priznanje izplačila neizplačanega nadomestila za invalidnost. Zakon o izplačilu neizplačanega nadomestila za invalidnost (v nadaljevanju: ZINNI)3 v 1. členu določa, da ta zakon ureja pravico do izplačila neizplačanega nadomestila za invalidnost osebi, ki v času rednega šolanja med dopolnjenim 18. in 26. letom starosti po Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb (v nadaljevanju: ZDVDTP)4 ni imela priznane pravice do nadomestila za invalidnost, pridobila pa jo je po zaključku šolanja. V 2. členu je določeno kdo je upravičenec. Gre za zmerno, težje in težko duševno ter najtežje telesno prizadeto osebo, ki se ni mogla usposobiti za samostojno življenje in delo in pri kateri je bilo ugotovljeno, da je prizadetost nastala v otroški oziroma mladostni dobi do dopolnjenega 18. leta starosti oziroma v času rednega šolanja, vendar najdlje do dopolnjenega 26. leta starosti in je izpolnjevala pogoje iz 3. člena tega zakona. V 3. členu pa so določeni pogoji in obdobje upravičenosti. Upravičenec je oseba, ki je kadarkoli v času njenega rednega šolanja med dopolnjenim 18. in 26. letom starosti, vendar največ do 31. 12. 2018, izpolnjevala pogoje za pridobitev pravice do nadomestila za invalidnost in:

1.) je v upravičenem obdobju vložila vlogo za nadomestilo za invalidnost, vendar ji pravica ni bila priznana iz razloga, ker se še redno šola, ali

2.) v upravičenem obdobju ni vložila vloge za nadomestilo za invalidnost, pravico do nadomestila za invalidnost pa je pridobila po zaključku rednega šolanja. V skladu z drugim odstavkom istega člena se pogoji za pridobitev pravice do izplačila neizplačanega nadomestila za invalidnost preverjajo po določbah ZDVDTP, ki so veljala za obdobje, za katero se pravica prizna.

7. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da tožnica izpolnjuje z zakonom določene pogoje za priznanje omenjene pravice. Kot to pojasnjuje že sodišče prve stopnje, je bila zaradi poenotene prakse centrov za socialno delo, ki v določenih primerih posameznikom, ki so sicer izpolnjevali pogoje za priznanje statusa invalida po ZDVDTP, statusa invalida po 18. letu ni priznavala, je bila z ZINNI vzpostavljena pravna podlaga za izplačilo neizplačanega nadomestila za invalidnost tistim upravičencem, ki v času rednega šolanja med dopolnjenim 18. in 26. letom po ZDVDTP niso imeli priznane te pravice, pridobili pa so jo po zaključku rednega šolanja.5

8. Kot to ugotavlja že sodišče prve stopnje, pri tožnici ni izkazan status invalida (najtežje telesno prizadeta oseba) po 1. členu navedenega zakona. Tožnica se glede tega sklicuje na pridobitev statusa invalida, vendar so s tem v zvezi pritožbene navedbe neutemeljene. Gre namreč za status invalida po določbah Zakona o zaposlitveni rehabilitacij in zaposlovanju invalidov (ZZRZI),6 ki določa drugačne kriterije za pridobitev statusa invalida, razen tega pa se glede statusa invalida ZINNI v drugem odstavku 3. člena izrecno sklicuje na določbe ZDVDTP, ne pa na določbe drugih zakonov.

9. Nadalje tudi niso izpolnjeni ostali pogoji, določeni v 3. členu ZINNI. Tožnica ni predložila nobenega dokaza, da je vložila vlogo za nadomestilo za invalidnost po določbah ZDVDTP v obdobju med dopolnjenim 18. in 26. letom starosti in da ji pravica ni bila priznana iz razloga, ker se je šolala. Tožnica se sklicuje na postopke, ki jih je vodila pri ZPIZ-u. S tem v zvezi je predložila odločbe, in sicer odločbi z dne 7. 3. 2017 in z dne 18. 7. 2022 o zavrnitvi priznanja pravice do invalidnine za telesno okvaro (A/7) ter odločbo ZPIZ z dne 8. 3. 2017 o zavrnitvi priznanja pravic iz invalidskega zavarovanja (A/5). Kot to pravilno poudarja sodišče prve stopnje, v tem primeru ne gre za vlogo, ki bi bila vložena po določbah ZDVDTP in so torej s tem v zvezi pritožbene navedbe neutemeljene. Prav tako tudi pravice do nadomestila za invalidnost ni pridobila po zaključku rednega šolanja, kot je to tudi sama pojasnila na naroku za glavno obravnavo.

10. Ker tožnica ni izpolnila z zakonom določenih pogojev za priznanje pravice do izplačila neizplačanega nadomestila za invalidnost po določbah ZINNI, je sodišče prve stopnje pravilno tožbeni zahtevek kot neutemeljen zavrnilo.

11. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

12. Ker tožnica s pritožbo ni uspela, je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP odločilo, da sama nosi stroške pritožbe.

1 Ur. l. RS, št. 202/2021. 2 Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami. 3 Ur. l. RS, št. 202/2021. 4 Ur. l. SRS, št. 41/83 s spremembami. 5 Predlog Zakona o izplačilu neizplačanega nadomestila za invalidnost, EPA 2175-VIII. 6 Ur. l. RS, št. 63/2004.