Jedro

Po ustaljeni sodni praksi se kreditne obveznosti ne upoštevajo pri odločanju o oprostitvi plačila sodnih taks, ker je kredit posledica prostovoljne odločitve kreditojemalca, kar pa ne izključuje možnosti obročnega plačila takse, kar je sodišče prve stopnje v obravnavanem primeru tudi odobrilo.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje: - v III. točki izreka spremeni tako, da se predlagateljico delno oprosti plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje, in sicer za znesek 218,40 EUR ter - v II. točki izreka spremeni tako, da se znesek 51,84 EUR nadomesti z zneskom 30 EUR.

II. Sicer se pritožba zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razveljavilo plačilni nalog N 20/2018 z dne 25. 5. 2018 (I. točka izreka), predlagateljici odobrilo plačilo sodne takse za vloženi predlog za delitev solastnine po tarifni številki 9611 ZST-1 v znesku 518,40 EUR v desetih (10) zaporednih mesečnih obrokih v znesku po 51,84 EUR (II. točka izreka) in v presežku (glede oprostitve plačila sodne takse) predlog zavrnilo.

2. Proti navedenemu sklepu se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožila predlagateljica. Trdi, da je sodišče nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Sodišče ni upoštevalo navedb, da ne zmore plačila, saj odplačuje kredite, ki so bili med drugim sklenjeni za ureditev stanovanjskega problema. Pritožnica dokazuje, da z možem odplačuje mesečne kredite v skupni višini ... EUR in da kljub nadpovprečni plači plačila sodnih taks dejansko ne zmore. Sodišče bi moralo na podlagi poizvedb, ki jih je opravilo po uradni dolžnosti videti, da ima pritožnica z možem kontinuirane mesečne odtegljaje bankam, kar ob ponujenih navedbah odplačevanju kreditov pomeni, da so plačila kreditov dokazana. Poleg tega iz napadenega sklepa ni mogoče razbrati, ali je sodišče kot podlago za odločanje vzelo pritožničino neto ali bruto plačo ter ali je pri tem upoštevalo, da je treba od plače odšteti tudi prejemke iz naslova potnih stroškov in nadomestila za prehrano. Glede vseh nepremičnin z izjemo stanovanjske hiše, za katero se vrednost ne upošteva, se hkrati vodijo nepravdni postopki delitve solastnine, pri čemer med solastniki ni dosežen dogovor o uporabi solastnih nepremičnin, kar pomeni, da nepremičnine pritožnici ne morejo prinašati nobenega dohodka oziroma jih v tem trenutku ne more unovčiti. V 5. točki sklepa je sodišče upoštevalo povprečni mesečni prihodek na člana, pri čemer ni nikjer razviden konkretni izračun. Sodišče pri odmeri tudi ni upoštevalo, da bo pritožnica v istih rokih dolžna plačati tudi sodno takso v višini 326,40 EUR za nepravdni postopek opr. št. N 27/2018. Ne glede na določbo 12.a člena ZST-1 pritožnica meni, da bi sodišče moralo zaradi načela kontradiktornosti pritožnici v vednost poslati rezultate po uradni dolžnosti opravljenih poizvedb in sicer pred izdajo sklepa ter morebitne pripombe.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Pri odločanju o oprostitvi plačila sodnih taks je potreben restriktiven pristop. Gre namreč za izjemo od pravila, da se v postopkih pred sodišči plačujejo takse v skladu z Zakonom o sodnih taksah (ZST-1), izjeme pa je treba tolmačiti ozko. Institut oprostitve plačila sodnih taks je namenjen le finančno najšibkejšim slojem prebivalstva. Pogoji za oprostitev ali odlog plačila sodne takse so določeni v 11. členu ZST-1. Stranko se plačila sodnih taks oprosti, če bi bila s plačilom takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali njeni družinski člani, odloži pa ji plačilo taks, če oceni, da bi bila s takojšnjim plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja ali se preživljajo njeni družinski člani. Pri tem se upošteva pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje, ki jih za ugoditev prošnji za brezplačno pravno pomoč, določa Zakon o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) in Zakon o socialnovarstvenih prejemkih (ZSVarPre) in ki ga je sodna praksa napolnila tako, da kot merilo upošteva znesek dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka. Skladno s petim odstavkom 11. člena ZST-1 mora sodišče pri odločanju o oprostitvi ali odlogu plačila sodne takse skrbno presoditi vse okoliščine, zlasti pa upoštevati materialni položaj stranke in njenih družinskih članov, vrednost predmeta postopka in število oseb, ki jih stranka preživlja.

5. Neutemeljen so pritožbeni očitki, da sodišče ni opravilo poizvedb glede zatrjevanih kreditnih obveznosti. Iz razlogov izpodbijanega sklepa res izhaja, da je sodišče prve stopnje štelo, da predlagateljica ni dokazala, da odplačuje kredite, vendar se pritožnica na svoje kreditne obveznsoti ne bi mogla uspešno sklicevati, tudi če bi jih sodišče štelo za dokazane. Po ustaljeni sodni praksi1 se namreč kreditne obveznosti ne upoštevajo pri odločanju o oprostitvi plačila sodnih taks, ker je kredit posledica prostovoljne odločitve kreditojemalca, kar pa ne izključuje možnosti obročnega plačila takse, kar je sodišče prve stopnje v obravnavanem primeru tudi odobrilo.

6. Pritožbene navedbe, da iz sklepa ni razvidno, ali gre za pritožničino bruto ali neto plačo so zgolj sprenevedanje, saj pritožnica nedvomno pozna višino svoje bruto in neto plače. Pritožnica poleg ne trdi niti da je sodišče pri izračunu zmotno izhajalo iz višine bruto plače niti, da njeni prihodki niso takšni, kot jih je ugotovilo sodišče, in sicer, da so v zadnjih treh mesecih v povprečju znašali ... EUR2. Tudi pritožbene navedbe, da ni razvidno, ali je sodišče upoštevalo, da je treba od plače odšteti prejemke iz naslova povračila potnih stroškov in nadomestila za prehrano, so neutemeljene. Pritožnica ni izrecno trdila (in ne izkazala), da bi sodišče prve stopnje kot del njenega dohodka upoštevalo tudi povrnitev stroškov za prevoz in prehrano.

7. Neutemeljen je tudi očitek, da je sodišče upoštevalo povprečni mesečni dohodek na člana, ni pa konkretnega izračuna in se ne ve, kolikšen ta prihodek je. Ob ugotovitvah sodišča prve stopnje, da pritožničin povprečni mesečni dohodek dohodek v zadnjih treh mesecih znaša ... EUR, možev ... EUR in da je v zadnjih treh mesecih dohodke dobivala tudi hči v povprečju ... EUR, je jasno, da je povprečen mesečen dohodek na družinskega člana seštevek dohodkov (... EUR) deljeno s številom oseb (4), kar znaša ... EUR, kar presega dvakratnik osnovnega minimalnega dohodka po ZSVarPre, ki od 1. 8. 2018 znaša 785,50 EUR.

8. Do avtomatične oprostitve plačila sodnih taks v skladu s šestim odstavkom 11. člena ZST-1 pritožnica kljub minimalnemu preseganju cenzusa ni upravičena, kar je ugotovilo že sodišče prve stopnje in pri presoji utemeljeno upoštevalo tudi nesporno dejstvo, da je pritožnica solastnica oziroma lastnica številnih nepremičnin.

9. Ne drži pritožbeni očitek, da se glede vseh nepremičnin hkrati vodijo nepravdni postopki delitve solastnine, saj je pritožnica sama v prošnji za oprostitev plačila sodnih taks navedla štiri nepremičnine (in zanje predložila ZK izpiske), katerih izključna lastnica je sama. V pritožbi zatrjevana nezmožnost pridobivanja dohodka iz nepremičnin, ker med solastniki ni sklenjen dogovor o uporabi solastnih nepremičnin, že zato ni izkazana.

10. Nazadnje je treba zavrniti še očitek, da bi sodišče moralo pritožnico predhodno seznaniti z rezultati poizvedb. Sodišče je podatke o dohodkih pridobilo iz obstoječih zbirk podatkov, določenih v zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic do javnih sredstev, ki pritožnici ne morejo biti neznani, saj gre za njene periodične mesečne dohodke in regres.

11. Pritožbeno sodišče je pritožbi kljub navedenemu delno ugodilo, ker je presodilo, da ugotovljen materialni položaj pritožnice in njenih družinskih članov, višina sodne takse (518,40 EUR) in tek ostalih nepravdnih postopkov (kjer tudi nastaja obveznost plačila sodne takse) narekuje delno oprostitev plačila sodne takse, in sicer za 218,40 EUR. Sredstva, s katerimi se preživljajo pritožnica in njeni družinski člani, se ne bodo občutno zmanjšala, če bo pritožnica plačala 300 EUR v 10 zaporednih mesečnih obrokih po 30 EUR.

12. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in sklep sodišča prve stopnje spremenilo, da je predlogu za taksno oprostitev delno ugodilo ter ustrezno spremenilo tudi odločitev o obročnem plačevanju, tako kot izhaja iz izreka tega sklepa. V ostalem delu je pritožbo zavrnilo izpodbijani sklep v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdilo (2. in 3. točka 365. člena ZPP).

1 VSL I Cp 1233/2018, VSL I Cp 2615/2017 in druge. 2 Povprečje zadnjih treh neto plač je ... EUR, poleg tega pritožnica vsak mesec prejme ... EUR neto dohodka iz naslova bonitet ter ... EUR neto dohodka iz ... Sodišče je utemeljeno upoštevalo še (sorazmerni del) regres(a) v višini 644,48 EUR neto (oziroma 644,48 EUR : 12).