Jedro

Drugi kmetje iz 11. člena ZPIZ/83 so imeli le pravice v ožjem obsegu, in to ne glede na višino zavarovalne osnove, od katere so bili zavarovani po lastni izbiri. Združeni kmetje iz 10. člena ZPIZ/83 pa so lahko izbrali med zavarovanjem od osnove, ki ni bila nižja od zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, kar jim je zagotavljalo širši obseg pravic, in med zavarovanjem od osnove, ki je bila nižja od navedene osnove, kar pa jim je zagotavljalo le ožji obseg pravic. Tožnik je bil v spornem obdobju zavarovan kot združeni kmet in za širši obseg pravic, čeprav je bil po podatkih matične evidence, vnesenih na podlagi prijave v zavarovanje na obrazcu M-1 zavarovan kot drugi kmet. Podatki na obrazcu M-1 in posledično podatki matične evidence so napačni, saj je izpolnjeval pogoje za zavarovanje kot združeni kmet. Ker je bil pretežni del zavarovalne dobe zavarovan za širši obseg pravic, se mu starostna pokojnine odmeri v dejanskem odmernem odstotku.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške odgovora na pritožbo v višini 275,23 EUR v roku 15 dni od prejema sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odpravilo odločbo toženca št. ... z dne 25. 7. 2014, odločbo toženca št. ... z dne 27. 5. 2014 pa spremenilo tako, da je v prvem odstavku izreka znesek 198,32 EUR nadomestilo z zneskom 389,00 EUR. Obenem je sklenilo, da je toženec dolžan tožniku povrniti 454,45 EUR stroškov postopka.

2. Zoper sodbo se pritožuje toženec zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in uporabe materialnega prava. Poudarja, da je sodišče napačno ocenilo, da so dejstva navedena v obrazcu prijave v pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje neresnična in posledično prijava napačna. Tožnik je bil od 1. 1. 1984 do 30. 9. 1986 zavarovan kot drugi kmet, kar izhaja iz prijave v zavarovanje na obrazcu M-1 in odjave iz zavarovanja na obrazcu M-2. Obrazec M-1 je javna listina, iz katere izhaja ime zavarovanca in njegov podpis. Tožnik se je ob prijavi sam odločil, da bo zavarovan kot drugi kmet, šele 1. 10. 1986 je spremenil status v združenega kmeta. Tudi iz prijave z dne 18. 10. 1986 je razvidno, da je bil tožnik v spornem obdobju zavarovan kot drugi kmet. Pogodba s kmetijsko zadrugo se nanaša na tožnikovega očeta, iz nje pa ni razvidno obdobje sodelovanja. Iz potrdila davčne uprave izhaja le plačilo prispevkov, ne pa tožnikov status. Zato je zaključek sodišča, da naj bi pri izpolnjevanju prijavnega obrazca prišlo do napake, nedokazan. Tožnik trditev, da je od 1. 1. 1984 do 30. 9. 1986 imel status združenega kmeta in da je prijavna listina neresnična, ni dokazal. Tega ne dokazuje niti pravnomočna sodba Delovnega in socialnega sodišča opr. št. Ps 2/1997, saj se pogoji za izpolnjevanje določene pravice ugotavljajo vsakič znova. Vztraja, da je bil tožnik v obravnavanem obdobju zavarovan kot drugi kmet po IV. zavarovalnem razredu iz 11. člena ZPIZ/83. ZPIZ/83 je združene kmete urejal v 10. členu, druge kmete pa v 11. členu, pri čemer se je zavarovanec sam odločil za združevanje v kmetijski organizaciji in tudi za način zavarovanja. Združeni kmet je imel zaradi večjih obveznosti tudi večji obseg pravic. Sklicuje se na sklep Ustavnega sodišča RS št. Up-244/97 v povezavi z sodbo Vrhovnega sodišča RS, št. VIII Ips 139/1996. Za združene kmete je ločnico med širšim in ožjim obsegom zavarovanja predstavljala višina osnove zavarovanja, med tem ko za drugega kmeta izbira zavarovalne osnove ni vplivala na obseg zavarovanja, temveč na višino odmerjene pokojnine. Drugi kmet je bil zavarovan za ožji obseg pravic, ne glede na to, kako visoko zavarovalno osnovo si je izbral. 3. V odgovoru na pritožbo tožnik prereka pritožbene navedbe in soglaša z zaključki izpodbijane sodbe. Opozarja, da za javno listino velja, da je mogoče dokazovati, da so v njej navedena dejstva neresnična. Izpostavlja potrdilo Kmetijske zadruge A. z dne 17. 12. 1996 in pravnomočno sodbo opr. št. Ps 2/97. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po preizkusu zadeve v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 73/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku ni prišlo do kršitev določb ZPP, na katere se pazi po uradni dolžnosti. Izpodbijana sodba je obrazložena z bistveno pravilnimi pravnimi in dejanski razlogi, glede na pritožbene navedbe pritožbeno sodišče poudarja naslednje.

6. V tej zadevi se spor nanaša na odmero starostne pokojnine. Predmet spora je presoja pravilnosti in zakonitosti dokončne odločbe z dne 25. 7. 2014 v zvezi s prvostopenjsko odločbo z dne 27. 5. 2014 o priznanju pravice do starostne pokojnine in njeni odmeri v višini 26 % od najnižje pokojninske osnove, to je v znesku 198,32 EUR. Tožniku je bila starostna pokojnina priznana na podlagi prehodne določbe 394. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2; Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami) v zvezi s 36. členom Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1; Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami), ko je dopolnil 63 let starosti in 23 let ter 18 dni pokojninske dobe. Dejanska pokojninska osnova, izračunana z upoštevanjem zavarovalnih osnov od 1984 do 1995 znaša 264,97 EUR, odmerni odstotek pa 51 %. Tako odmerjena starostna pokojnina bi znašala 125,95 EUR in ne dosega zneska starostne pokojnine, odmerjene od najnižje pokojninske osnove. Ker pa je bil tožnik po podatkih matične evidence pretežni del zavarovalne dobe, to je 8 let, 7 mesecev in 10 dni, zavarovan za ožji obseg pravic (za širšega pa 3 leta, 7 mesecev in 11 dni), je bila obravnavana pokojninska dajatev namesto v 51 % od najnižje pokojninske osnove, odmerjena le v višini 26 % od najnižje pokojninske osnove.

7. Pravice iz zavarovanja za ožji obseg po prej veljavnih predpisih, ki je pomenilo vključenost v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, vendar ne za vse primere zavarovanja oziroma ne za vse pravice iz obveznega zavarovanja, je ZPIZ-2 uredil 401. členu. Tako je v 1. odstavku tega člena določeno, da se zavarovancem, ki so bili do uveljavitve pravic po tem zakonu pretežni del zavarovalne dobe zavarovani za ožji obseg pravic po predpisih, veljavnih do uveljavitve tega zakona, pokojnina odmeri brez upoštevanja določb o najnižji pokojninski osnovi iz 1. odstavka 36. člena tega zakona,(1) vendar najmanj v višini 26 % najnižje pokojninske osnove.

8. V konkretnem primeru je sporno, ali je bil tožnik od 1. 1. 1984 do 30. 9. 1986, ko je bil v matično evidenco na podlagi prijave v zavarovanje, ki jo je vložil sam, vpisan kot drugi kmet, zavarovan za ožji ali širši obseg pravic. V tem obdobju je veljal Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ/83, Ur. l. SRS, št. 27/83 s spremembami), ki je ločeval med združenimi kmeti iz 10. člena in drugimi kmeti, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo kot svojim edinim ali glavnim poklicem, iz 11. člena. Zavarovanje je bilo določeno kot obvezno. V 1. odstavku 10. člena ZPIZ/83 je bilo tako določeno, da se obvezno zavarujejo kmetje in člani njihovih družin, ki se v Sloveniji ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo kot svojim edinim ali glavnim poklicem in imajo lastnost združenega kmeta po predpisih o združevanju kmetov. Združeni kmetje, ki se zavarujejo od osnove, ki ni nižja od zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, so zavarovani v obsegu, kot delavci v združenem delu (2. odstavek 10. člena ZPIZ/83). Združeni kmetje, ki se zavarujejo od nižje osnove, pa so zavarovani kot kmetje iz 11. člena ZPIZ/83 (3. odstavek 10. člena ZPIZ/83). Po 11. členu ZPIZ/83 so se obvezno zavarovali drugi kmetje in člani njihovih gospodarstev, ki se v Sloveniji ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo kot svojim edinim ali glavnim poklicem in delajo s sredstvi, na katerih ima kdo lastninsko pravico. V 3. odstavku 22. člena ZPIZ/83 je bilo določeno, da zavarovanci iz 3. odstavka 10. člena in 11. člena tega zakona niso imeli pravice do najnižje pokojnine.

9. Pravilno je sicer naziranje toženca v pritožbi, že zavzeto v sodni praksi, da so imeli drugi kmetje, torej zavarovanci iz 11. člena ZPIZ/83, le pravice v ožjem obsegu, in to ne glede na višino zavarovalne osnove, od katere so bili zavarovani po lastni izbiri(2). Med tem ko so združeni kmetje iz 10. člena ZPIZ/83 lahko izbrali med zavarovanjem od osnove, ki ni bila nižja od zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, kar jim je zagotavljalo širši obseg pravic, in med zavarovanjem od osnove, ki je bila nižja od navedene osnove, kar pa jim je zagotavljalo le ožji obseg pravic. Za združene kmete je bila tako bistvena višina osnove za zavarovanje, pri čemer je zavarovanje za najmanj IV. razred zagotavljalo zavarovanje za širši obseg pravic(3) .

10. Vendar je v konkretnem primeru pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je bil tožnik v spornem obdobju zavarovan kot združeni kmet in za širši obseg pravic. Čeprav je po podatkih matične evidence, vnesenih na podlagi prijave v zavarovanje na obrazcu M-1, zavarovan kot drugi kmet, kar bi glede na predhodno navedeno pomenilo le za ožji obseg pravic, je pravilno ugotovilo, da so podatki na obrazcu M-1 in posledično podatki matične evidence napačni, saj je izpolnjeval pogoje za zavarovanje kot združeni kmet. Po 1. odstavku 140. člena ZPIZ-2 se pokojninska doba, plača ter druga dejstva, ki vplivajo na pridobitev in odmero pravic, upoštevajo pri uveljavljanju pravic iz obveznega zavarovanja po podatkih iz matične evidence o zavarovancih in uživalcih pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Matična evidenca, ki jo toženec vodi na podlagi Zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (ZMEPIZ-1; Ur. l. RS, št. 111/2013 s spremembami) ima značaj javne listine. Dejstva, ki izhajajo iz javne listine, se štejejo za resnična(4) , po 4. odstavku 224. člena ZPP pa je dovoljeno dokazovati drugače. 11. Tudi po presoji pritožbenega sodišča je tožnik v konkretnem primeru dokazal, da je podatek o podlagi zavarovanja v matični evidenci napačen, saj je bil napačno izpolnjen že prijavni obrazec. Kot izhaja iz potrdila Kmetijske zadruge A. z dne 17. 12. 1996 v zvezi s pogodbo o poslovnem in proizvodnem sodelovanju s Kmetijsko zadrugo A. z dne 1. 4. 1982(5) , je imel tožnik v spornem obdobju status združenega kmeta. Prav to pa je za odločitev v zadevi bistvenega pomena, saj mu zagotavlja status združenega kmeta. S tem pa je izpolnjeval pogoje za zavarovanje po 10. členu ZPIZ/83 kot združeni kmet. Poleg tega je bil po potrdilu davčne uprave z dne 14. 7. 1997(6) in enako potrdilu Kmetijske zadruge A. z dne 17. 12. 1996 zavarovan v IV. razredu in je tudi prispevke plačeval v tej višini. Kot združeni kmet je torej prispevke plačeval v višini, ki mu je zagotavljala širši obseg pravic, zato toženec v pritožbi neutemeljeno vztraja, da je bil zavarovan kot drugi kmet. 12. Pomeni, da je bil tožnik pretežni del zavarovalne dobe, to je 6 let, 4 mesece in 11 dni, zavarovan za širši obseg pravic, kot je bilo tudi že pravnomočno ugotovljeno s sodbo v zvezi s priznanjem pravic kot invalidu III. kategorije(7) , in se mu starostna pokojnina odmeri v 51 % od najnižje pokojninske osnove, kot je pravilno presodilo že sodišče prve stopnje.

13. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče na temelju 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Obenem je tožencu, ker s pritožbo ni uspel, na podlagi 165. člena v zvezi s 154. členom ZPP naložilo plačilo stroškov odgovora na pritožbo, kot izhaja iz II. točke izreka te sodbe. Torej nagrado za postopek po tarifni št. 3210 Zakona o odvetniški tarifi (ZOdvT; Ur. l. RS, št. 67/2008 s spremembami) v znesku 225,60 EUR in 22 % DDV v višini 49,63 EUR, skupaj 275,23 EUR.

(1) Najnižja pokojninska osnova se po 1. odstavku 36. člena ZPIZ-2 določi od 1. 1. posameznega koledarskega leta v višini 76,5 % povprečne mesečne plače izplačane v Republiki Sloveniji v preteklem koledarskem letu, zmanjšane za davke in prispevke, ki se plačujejo od plače po povprečni stopnji v Republiki Sloveniji.

(2) Sodba Vrhovnega sodišč RS, opr. št. VIII Ips 129/1996 z dne 27. 5. 1997, zoper katero ustavna pritožba s sklepom Ustavnega sodišča RS, št. Up-244/97 z dne 11. 4. 2000 ni bila sprejeta v obravnavo.

(3) Sklep Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Ur. l. SRS, št. 41/1983).

(4) Po 1. odstavku 224. člena ZPP listina v fizični in elektronski obliki, ki jo v predpisani obliki izda državni organ v mejah svoje pristojnosti, in listina, ki jo izda v taki obliki samoupravna lokalna skupnost, družba ter druga organizacija ali posameznik pri izvrševanju javnega pooblastila, ki ji je poverjeno z zakonom (javna listina), dokazujeta resničnost tistega, kar se v njiju potrjuje ali določa. (5) Prilogi A/7 in A/9 k sodnem spisu.

(6) Priloga A/6 k sodnem spisu.

(7) Sodba Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Ps 2/97 z dne 27. 5. 1998.