Jedro

Upnik s samo predznambo še ne pridobi ločitvene pravice, prav njena visečnost pa je razlog za to, da se zavarovanje ob začetku postopka prisilne poravnave prekine, saj bi upnik sicer lahko zaradi dolžnikovih razpolaganj neutemeljeno pridobil privilegiran položaj v razmerju do ostalih upnikov. Prekinitev ne velja za terjatve, ki so privilegirane po zakonu.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi glede zavarovanja za znesek odpravnine v višini 493.874,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14.3.1996 dalje. V ostalem delu se pritožba zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dolžnica je dolžna upnici povrniti pritožbene stroške v znesku 15.172,50 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13.2.2002 v 8 dneh.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se postopek zavarovanja, dovoljen s sklepom istega sodišča, opr. št. Z ... z dne ..., prekine z dnem ....

Proti takšnemu sklepu se je pritožila upnica iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, naj sodišče druge stopnje izpodbijani sklep razveljavi. Navaja, da je bila v korist upnice dovoljena predznamba zastavne pravice. Upnica je tako na podlagi nepravnomočne sodbe Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani pridobil pogojno zastavno pravico na dolžnikovi nepremičnini v zavarovanje svoje denarne terjatve. Zastavna pravica učinkuje pod pogojem, da se predznamba opraviči. Gre za odložni pogoj in ob njegove nastopu nastopijo učinki pravice za nazaj, tako da bo tožnica pridobila zastavno pravico z dnem vložitve predloga za izdajo predhodne odredbe. Zato ni razloga za prekinitev zavarovanja. Namen zavarovanja je ravno v tem, da je upnik varovan v primeru, ko se izkaže objektivna nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Če je bilo stanje prezadolženosti in plačilne nesposobnosti razlog za izdajo predhodne odredbe, je to treba upoštevati tudi, ko je prišlo do postopka prisilne poravnave.

Pritožba je delno utemeljena.

Na podlagi določb 1. in 2. odstavka 36. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL, Ur. l. RS, št. 67/93 - 52/99) od začetka postopka prisilne poravnave proti dolžniku ni mogoče dovoliti izvršbe v poplačilo niti izvršbe v zavarovanje. Izvršbe, ki že tečejo, se prekinejo. Ti določbi ne veljata za izločitvene upnike in ločitvene upnike, ki so dobili pravico do ločenega poplačila z izvršbo zaradi poplačila ali zavarovanja prej kot v zadnjih dveh mesecih pred začetkom postopka prisilne poravnave. Prav tako ne veljata za upnike oziroma terjatve, naštete v 2. odstavku 160. člena ZPPSL: plače in nadomestila plač za obdobje zadnjih treh mesecev pred začetkom stečajnega postopka oziroma postopka prisilne poravnave, odškodnine za poškodbo pri delu, ki jo je delavec pretrpel pri dolžniku, in za poklicne bolezni, nadomestila plač za čas neizrabljenega rednega letnega dopusta za tekoče koledarsko leto, neizplačane odpravnine, kot so zaposlenim pripadale po predpisih, ki urejajo delovna razmerja, vendar največ v višini, kot je določena za presežne delavce. Sodišče prve stopnje je na predlog upnice dovolilo zavarovanje s predhodno odredbo na podlagi sodne odločbe, ki še ni izvršljiva (1. odstavek 257. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ, Ur. l. RS, št. 51/98). Upnica ima prav, da je s predhodno odredbo predznambe zastavne pravice na dolžnikovi nepremičnini pridobila zastavno pravico pod odložnim pogojem: šteje se, da je takšna pravica obstajala od trenutka predlagane predznambe, pod pogojem, da se slednja kasneje opraviči (1. odstavek 25. člena in 1. odstavek 46. člena Zakona o zemljiški knjigi - ZZK, Ur. l. RS, št. 33/95). To pa pomeni, da upnica s samo predznambo in tako pred začetkom postopka prisilne poravnave dne ... še ni pridobila ločitvene pravice; ravno njena visečnost (odvisnost od izpolnitve pogoja) pa je razlog, ki utemeljuje, da se zavarovanje prekine, saj bi lahko upnik v takšnem primeru zaradi dolžnikovih razpolaganj neutemeljeno pridobil privilegiran položaj v razmerju do ostalih upnikov. Upničina pritožba je tako ob pravilni uporabi materialnega prava, na kar pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (2. odstavek 365. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99), utemeljena le glede terjatve na podlagi neizplačane odpravnine v znesku 493.874,00 SIT (4. točka 2. odstavka 160. člena ZPPSL), medtem ko se ostale terjatve nanašajo na obdobje 1992 in 1995 (plačilo razlik v plači) oziroma sploh niso privilegirane na podlagi zakona (regres za letni dopust, nadomestilo za prehrano in prevoz na delo). Nadaljnja usoda njihovega zavarovanja je zato odvisna od usode postopka prisilne poravnave.

Sodišče druge stopnje je zato pritožbi delno ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo glede v izreku navedene terjatve na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, v ostalem delu pa je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in v nerazveljavljenem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

Dolžnica mora upnici glede na njen pritožbeni uspeh povrniti četrtino njenih pritožbenih stroškov, saj so bili ti potrebni za nadaljevanje postopka zavarovanja (5. odstavek 38. člena v zvezi z 239. členom ZIZ). V skladu z Odvetniško tarifo (OT, Ur. l. RS, št. 7/95, s spremembami in dopolnitvami) znaša nagrada odvetniku za sestavo pritožbe 500 točk in za poročilo stranki 10 točk, k čemur je potrebno prišteti še 19% DDV; medtem sodna taksa za pritožbo zoper sklep o prekinitvi postopka ni predpisana. Pritožbeni stroški upnice, pri vrednosti odvetniške točke v času odločanja 100,00 SIT, tako znašajo 60.690,00 SIT, dolžnica pa ji je dolžna povrniti 15.172,50 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi.