Jedro

Stroški izdelave elaborata poteka skupne meje so skupni stroški, ki se praviloma delijo v skladu z dolžino svojih meja. V čigavem interesu je vpis meje v zemljiški kataster, pri tem ni pomembno.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z sklepom je sodišče prve stopnje v izpodbijanem delu odločilo, da so stroški izdelave elaborata poteka skupne meje strank skupni stroški, posledično pa nasprotnemu udeležencu naložilo, da v 8. dneh predlagatelju povrne polovico teh stroškov, to je znesek 162,70 EUR.

Zoper sklep se glede navedene odločitve pritožuje nasprotni udeleženec zaradi kršitve drugega odstavka 35. člena ZNP in pravnomočnega sklepa z dne 29. 11. 2012 s predlogom, da pritožbeno sodišče ustrezno spremeni izpodbijano odločitev. Opozarja, da je sodišče s pravnomočnim sklepom z dne 29. 11. 2012 predlagatelju naložilo založitev predujma za izdelavo elaborata (900,00 EUR), ker sicer ta ne bo realiziran. Ker je bil dodatni postopek za vpis meje v zemljiški kataster izveden izključno v interesu predlagatelja, je tudi dolžan nositi stroškovno breme.

Na pritožbo je odgovoril predlagatelj. Meni, da je neutemeljena in predlaga njeno zavrnitev ter potrditev sklepa v izpodbijanem delu. Opozarja na 139. člen ZNP in skupno mejo. In če meja ni vpisana v kataster, sklep o določitvi meje ni realiziran. Stališče pritožnika je tudi v nasprotju s 138. členom ZNP.

Pritožba ni utemeljena.

Po 138 členu ZNP sodišče na podlagi izvedenega postopka uredi mejo v skladu z določbami 136. člena tega zakona in jo označi s trajnimi mejnimi znamenji; v sklepu sodišče natančno opiše določeno mejo in navede ugotovljeno vrednost spornega mejnega prostora, skica zamejničenja z izmeritvenimi podatki pa je sestavni del sklepa; po pravnomočnosti sklepa pošlje sodišče pravnomočen sklep oziroma poravnavo o ureditvi meje, skupno s priloženo skico zamejničenja in z izmeritvenimi podatki, pristojnemu občinskemu geodetskemu organu zaradi izvedbe v zemljiškem katastru. Po 139. členu ZNP pa skupne stroške postopka trpijo udeleženci praviloma v sorazmerju z dolžino svojih meja, sodišče pa lahko odloči o stroških postopka tudi drugače, če to narekujejo nesorazmerni stroški pri določanju posameznih delov meje, krivda posameznega udeleženca za nastanek spora o meji ali drugi tehtni razlogi. Iz citiranih zakonskih določb jasno izhaja neutemeljenost pritožbenih trditev o tem, v čigavem interesu je vpis meje v zemljiški kataster. Prav tako na izpodbijano odločitev ne vpliva odločitev o tem, kdo od udeležencev mora založiti predujem za nastale stroške. Sklep sodišča prve stopnje je torej v izpodbijanem delu pravilen v dejanskem in pravnem pogledu, sodišče prve stopnje pa pri odločanju tudi ni zagrešilo kakšne bistvene kršitve postopkovnih določb, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (1).

Glede na navedeno pritožba ni utemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, saj jih udeleženca nista uveljavljala.

(1) Drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 37. členom ZNP;