Jedro

Da v takšnem opisu kaznivega dejanja manjka omenjeni namen iz 2. člena ZKLD je očitno in je zahtevi že glede uveljavljane kršitve kazenskega zakona iz 1. točke 372. člena ZKP slediti. Še zlasti po ugotovitvi, da je konkretni opis v prvostopenjski sodbi tudi sicer nedoločen, da obsojenčevega ravnanja ni mogoče povezati niti s katerimkoli drugim splošnim kaznivim dejanjem, denimo zoper življenje in telo, kot je bilo opredeljeno v paragrafu 167 v zvezi s paragrafom 34 Kazenskega zakonika za Kraljevino Jugoslavijo (Uradni list ljubljanske in mariborske oblasti, št.74/1929) v zvezi z Odlokom o odpravi in neveljavnosti vseh pravnih predpisov, izdanih po okupatorju in njihovih pomočnikih v času okupacije; o veljavnosti odločb, ki so bile v tem času sprejete; o odpravi pravnih predpisov, ki so veljali v času sovražnikove okupacije (Uradni list Demokratične Federativne Jugoslavije, št. 4/1945) in ne le s kaznivim dejanjem, uperjenim v naštete posamezne objekte ter na koncu še v posebej izbrani objekt kazenskopravnega varstva in ki je lahko bilo ravno zato storjeno zgolj z določenim namenom.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se obsojenega A. A., sina ... in ..., rojenega ..., rojenega v ..., po 1. točki 358. člena Zakona o kazenskem postopku oprosti obtožbe, da je za čas okupacije v Štepanji vasi kot somišljenik be-ga dal černi roki sporočilo o prepričanju B. B. zaradi česar je bil ta v aprilu 1944 od črne roke ustreljen, da je torej v času vojne in sovražne okupacije deloval kot pomagač umora prebivalca Jugoslavije, s čimer bi naj storil kaznivo dejanje po 3. točki 3. člena Zakona o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo.

Stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena Zakona o kazenskem postopku obremenjujejo proračun.

Obrazložitev

A. 1. Okrožno sodišče v Ljubljani je s sodbo št. Ko 322/46 z dne 21.8.1946 obsojenega A. A. spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja (zločinstva) po 3. točki 3. člena Zakona o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo (narod) in državo (v nadaljevanju: ZKLD) ter mu po 18.členu ZKLD v zvezi s 16. členom Uredbe o vojaških sodiščih izreklo kazen odvzema prostosti za čas trinajstih mesecev ter v zvezi z a., b. in c. tč. 5. člena Zakona o vrstah kazni še dve leti odvzema državljanskih in političnih pravic. Obsojencu je naložilo plačilo stroškov kazenskega postopka in izvršitve kazni, plačila povprečnine pa ga je oprostilo.

2. Zoper sodbo sta se pritožila javni tožilec in obsojenčev zagovornik, vendar je Vrhovno sodišče s sodbo Kpv 1027/46 z dne 8.11.1946 obe pritožbi zavrnilo kot neutemeljeni ter napadeno sodbo v celoti potrdilo.

3. Generalni državni tožilec Drago Šketa je v zadevi vložil zahtevo za varstvo zakonitosti KtV/18873/2022 z dne 28.12.2022 zaradi kršitve kazenskega zakona, bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz prvega odstavka 371. člena ZKP ter zaradi druge kršitve določb kazenskega postopka. Vrhovnemu sodišču predlaga, da pravnomočno prvostopenjsko sodbo spremeni tako, da obsojenca oprosti obtožbe za navedeno kaznivo dejanje po 3. točki 3. člena ZKLD oz. da to sodbo in sodbo Vrhovnega sodišča razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

B.

4. Vložnik neposredno uveljavlja kršitev kazenskega zakona iz 1. točke 372. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju: ZKP), sklicujoč se na odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-247/96 z dne 22.10.1998, po kateri je treba vsa dejanja, določena v 3. členu ZKLD presojati skupaj z 2. členom ZKLD, ki za kaznivo dejanje zoper ljudstvo in državo opredeljuje vsako dejanje s ciljem nasilnega rušenja ali spravljanja v nevarnost obstoječe ureditve Federativne ljudske republike Jugoslavije ali da bi se spravile v nevarnost njena varnost na zunaj ali temeljne demokratične, politične, narodne in gospodarske pridobitve osvobodilne vojne, federativna ureditev države, enakopravnost in bratstvo jugoslovanskih narodov in ljudska oblast. Glede na to je bilo treba storilcu kaznivega dejanja po 3. točki ZKLD dokazati: 1.) obarvani naklep, da bi se z nasiljem zrušila ali spravila v nevarnost obstoj in družbena ureditve ter 2.) da je organiziral društvo, ki ima namen vršiti zločine (iz 2. čl. tega zakona) ali da je postal član takega društva, ali pa, da je društvo na kakršenkoli način podpiral. Obarvani naklep je moral biti v opisu kaznivega dejanja zatrjevan in v sodbi opredeljen s konkretnimi dejstvi in okoliščinami, ki jih v danem primeru ni zaslediti.

C.

5. Vrhovno sodišče uvodoma opozarja, da se vložnik pri citirani drugi zahtevi zmotno sklicuje še na sodbo Vrhovnega sodišča RS št. I Ips 22/2010 z dne 3.6.2010, ki je tedaj obravnavalo zahtevo za varstvo zakonitosti v zvezi z obsodbo za kaznivo dejanje po 8. točki 3. člena ZKLD, medtem ko je bila v danem primeru zahteva za varstvo zakonitosti vložena v zvezi z obsodbo za kaznivo dejanje po 3. točki 3. člena ZKLD, ki se po zakonskem opisu od prvega kaznivega dejanja pomembno razlikuje.

6. V obravnavani zadevi je odločitev o zahtevi odvisna od predhodne ocene konkretnega opisa dejanja v izreku prvostopenjske sodbe, po katerem je obsojenec „_za čas okupacije v Štepanji vasi kot somišljenik be-ga dal černi roki sporočilo o prepričanju B. B. zaradi česar je bil ta v aprilu 1944 od črne roke ustreljen, da je torej v času vojne in sovražne okupacije deloval kot pomagač umora prebivalca Jugoslavije in zakrivil zločinstvo po 3. tč. 3. člena ZKLD._“

7. Da v takšnem opisu kaznivega dejanja manjka omenjeni namen iz 2. člena ZKLD je očitno in je zahtevi že glede uveljavljane kršitve kazenskega zakona iz 1. točke 372. člena ZKP slediti. Še zlasti po ugotovitvi, da je konkretni opis v prvostopenjski sodbi tudi sicer nedoločen, da obsojenčevega ravnanja ni mogoče povezati niti s katerimkoli drugim splošnim kaznivim dejanjem, denimo zoper življenje in telo, kot je bilo opredeljeno v paragrafu 167 v zvezi s paragrafom 34 Kazenskega zakonika za Kraljevino Jugoslavijo (Uradni list ljubljanske in mariborske oblasti, št.74/1929) v zvezi z Odlokom o odpravi in neveljavnosti vseh pravnih predpisov, izdanih po okupatorju in njihovih pomočnikih v času okupacije; o veljavnosti odločb, ki so bile v tem času sprejete; o odpravi pravnih predpisov, ki so veljali v času sovražnikove okupacije (Uradni list Demokratične Federativne Jugoslavije, št. 4/1945) in ne le s kaznivim dejanjem, uperjenim v naštete posamezne objekte ter na koncu še v posebej izbrani objekt kazenskopravnega varstva in ki je lahko bilo ravno zato storjeno zgolj z določenim namenom. Če so namreč pripadniki Črne roke B. B. ustrelili zaradi njegovega prepričanja, bi vsebina le-tega v opisu dejanja morala biti navedena, kot bi moralo biti navedeno, da je bila v primerih takšnega prepričanja, posameznikova ustrelitev s strani pripadnikov Črne roke neizogibna. Ker to v citiranem opisu ni bilo storjeno, in ker ni bila opisana niti vsebina obsojenčevega somišljeništva z „be-ga“ (bržkone: Belo gardo) ter njena povezava s Črno roko, obsojenčev udeležbeni (pomagaški) prispevek k ravnanju neposrednih storilcev ni viden in posledično ne more biti kazniv. Drugače bi bilo v primeru, ko bi bilo v izreku prvostopenjske sodbe opisano, da je obsojenec dal pripadnikom Črne roke sporočilo o konkretni vsebini prepričanja B. B. in da so ga ti zaradi takšne vsebine tudi ustrelili. Vendar je primer hipotetičen ter kot miselni konstrukt predhodno ugotovljenega stanja stvari v obravnavani zadevi ne more spremeniti.

D.

8. Glede na ugotovljeno kršitev kazenskega zakona iz 1. točke 372. člena ZKP, je Vrhovno sodišče izpodbijano pravnomočno sodbo po prvem odstavku 426. člena ZKP spremenilo tako, da je obsojenca po 1. točki 358. člena ZKP oprostilo obtožbe ter se v posledici s preostalimi uveljavljanimi bistvenimi in drugimi kršitvami določb kazenskega postopka ni ukvarjalo.

9. Odločba o stroških kazenskega postopka temelji na 98a. členu v zvezi s prvim odstavkom 96. člena ZKP.