Jedro

Pri presoji zmožnosti plačila sodne takse niso odločilni le prihodki stranke, pač pa tudi razpoložljiva kratkoročna sredstva, torej tista, ki se lahko v denarna preoblikujejo v času, krajšem od enega leta, na predlagatelju taksne oprostitve pa je trditveno in dokazno breme, da njegovega premoženja ni mogoče vnovčiti takoj za plačilo sodne takse v celotni višini v enkratnem znesku in v roku 15 dni.

Prezadolženost pritožnice, na katero se sklicuje in ki predstavlja stanje dolgoročne plačilne nesposobnosti in s tem stanje insolventnosti, ni sam po sebi zadosten razlog za taksno oprostitev, kot to zmotno meni pritožnica, sicer bi že sam zakon za vse tiste taksne zavezance, zoper katere je v teku stečajni postopek, določil taksno oprostitev, pa je ni.

Za presojo utemeljenosti taksne oprostitve je bistvenega pomena obseg premoženja taksnega zavezanca v razmerju do višine taksne obveznosti. Trditveno in dokazno breme, da to premoženje predlagatelj taksne oprostitve v celoti nujno potrebuje za svoje tekoče poslovanje, ki bi bilo brez teh sredstev ogroženo, je torej na predlagateljici, ki pa ga pritožnica ni zmogla.

Izrek

I. Pritožba zoper sklep z dne 27. 5. 2022 se zavrne in se v izpodbijani I. točki izreka potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pritožba zoper III. točko izreka sklepa z dne 17. 6. 2022 se zavrže.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je s sklepom z dne 27. 5. 2022 zavrnilo predlog tožene stranke za oprostitev ali odlog plačila oziroma za obročno plačilo sodne takse za pritožbeni postopek zoper sodbo IX Pg 1440/2021 z dne 16. 3. 2022 (I. točka izreka) in zavrnilo njen predlog za oprostitev ali odlog plačila oziroma za obročno plačilo sodne takse za pritožbeni postopek zoper sklep št. IX Pg 1440/2021 z dne 25. 4. 2022 (II. točka izreka).

2. S sklepom z dne 17. 6. 2022 pa je sodišče prve stopnje ugovoru tožene stranke zoper plačilni nalog Okrožnega sodišča v Ljubljani IX Pg 1140/2021 z dne 31. 5. 2022 v znesku 675,00 EUR ugodilo in navedeni plačilni nalog razveljavilo (I. točka izreka), plačilni nalog Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. IX Pg 1440/2021 z dne 31. 5. 2022 v znesku 21,60 EUR pa je razveljavilo po uradni dolžnosti (II. točka izreka). V III. točki izreka je napovedalo, da bo za plačilo sodne takse v zneskih iz I. in II. točke izreka tega sklepa toženi stranki po pravnomočnosti sklepa z dne 27. 5. 2022 poslalo nova plačilna naloga v istih zneskih, ki sta sestavni del tega sklepa o ugovoru.

3. Tožena stranka se je pritožila zoper oba navedena sklepa. Sklep z dne 27. 5. 2022 je izpodbijala v I. točki izreka smiselno zaradi zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava in predlagala spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se njenemu predlogu za oprostitev plačila sodne takse ugodi. V pritožbi zoper sklep z dne 17. 6. 2022 pa se je tožena stranka pritožila zoper III. točko izreka in prvostopenjskemu sodišču očitala absolutno bistveno postopkovno kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ker izpodbijani sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih oziroma so ti nejasni in med seboj v nasprotju. Predlagala je razveljavitev sklepa.

_O pritožbi zoper sklep z dne 27. 5. 2022_

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Iz razlogov prvostopenjskega sodišča za zavrnitev pritožnikovega predloga za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo izhaja ugotovitev sodišča, da je toženka v zadnjih treh mesecih na svojih bančnih računih razpolagala z denarnimi sredstvi najmanj v višini 7.200,68 EUR, v bilanci stanja na dan 31. 12. 2021 pa so pod postavko denarnih sredstev zavedena sredstva v višini 14.175,81 EUR. Denarna sredstva na računih višino toženkine taksne obveznosti v znesku 675,00 EUR torej presegajo za več kot 10-krat. Izhajajoč iz toženkinih podatkov izkaza poslovnega izida v obdobju 1. 1. do 31. 12. 2021 in bilance stanja na dan 31. 12. 2021 je nadalje ugotovilo, da je toženka v letu 2021 ustvarila 396.013,96 EUR čistih prihodkov od prodaje, da ima na dan 31. 12. 2021 za 240.386,88 EUR kratkoročnih sredstev in 420.377,11 EUR dolgoročnih sredstev ter da je poslovno leto 2021 zaključila z izgubo v višini 6.789,12 EUR. Na podlagi navedenih podatkov ob pomanjkanju pojasnil v zvezi z računovodskimi izkazi – obsežnih dolgoročnih in kratkoročnih sredstev prvostopenjsko sodišče ni moglo zaključiti, da bi bilo zaradi plačila sodne takse ogroženo poslovanje toženke.

6. Pritožnica meni, da iz bilance stanja izhaja struktura dolgoročnih in kratkoročnih sredstev in opozarja na bilanco stanja na dan 31. 12. 2021, iz katere naj bi izhajalo, da obveznosti presegajo premoženje družbe in zato obstoji stanje nelikvidnosti, ki je po njenem prepričanju zadosten razlog za takšno oprostitev.

7. S pritožničinim stališčem pritožbeno sodišče ne soglaša. Skladno s prvim odstavkom 12.b člena ZST-1 sodišče pri ugotavljanju premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja stranke (ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik) upošteva podatke o premoženju stranke, ki obsegajo podatke o stvareh v njeni lasti, njenih terjatvah in drugih premoženjskih pravicah in podatke o stanju na transakcijskih računih stranke in prilivih nanje v zadnjih treh mesecih.

8. Pri presoji zmožnosti plačila sodne takse niso odločilni le prihodki stranke, pač pa tudi razpoložljiva kratkoročna sredstva, torej tista, ki se lahko v denarna preoblikujejo v času, krajšem od enega leta, na predlagatelju taksne oprostitve pa je trditveno in dokazno breme, da njegovega premoženja ni mogoče vnovčiti takoj za plačilo sodne takse v celotni višini v enkratnem znesku in v roku 15 dni (Helena Miklavčič, Oprostitev plačila sodnih taks pri pravnih osebah in samostojnih podjetnikih, Pravosodni bilten št. 1/2019, stran 206 in 207).

9. Povedanemu pritožbeno sodišče še dodaja, da niti prezadolženost pritožnice, na katero se sklicuje in ki predstavlja stanje dolgoročne plačilne nesposobnosti in s tem stanje insolventnosti, ni sam po sebi zadosten razlog za taksno oprostitev, kot to zmotno meni pritožnica, sicer bi že sam zakon za vse tiste taksne zavezance, zoper katere je v teku stečajni postopek, določil taksno oprostitev, pa je ni. Tako se pokaže, da je za presojo utemeljenosti taksne oprostitve bistvenega pomena obseg premoženja taksnega zavezanca v razmerju do višine taksne obveznosti. Trditveno in dokazno breme, da to premoženje predlagatelj taksne oprostitve v celoti nujno potrebuje za svoje tekoče poslovanje, ki bi bilo brez teh sredstev ogroženo, je torej na predlagateljici, ki pa ga pritožnica ni zmogla.

10. Neutemeljeno pritožbo je zato pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo v izpodbijanem delu sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1), po tem ko je ta uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi z 366. členom ZPP in tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).

_O pritožbi zoper sklep z dne 17. 6. 2022_

11. Pritožbena ni dovoljena.

12. Predpostavka za dopustnost pritožbe je izkazan pravni interes zanjo (četrti odstavek 343. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1). Ta se presoja z vidika možnosti pritožnika, da s pritožbo doseže zanj ugodnejšo rešitev. Kot izhaja iz izpodbijane III. točke izreka sklepa, ki glasi: „Za plačilo sodne takse v zneskih iz I. in II. točke izreka tega sklepa bo sodišče toženi stranki po pravnomočnosti sklepa z dne 27. 5. 2022 poslalo nova plačilna naloga v istih zneskih, ki sta sestavni del tega sklepa o ugovoru“, je prvostopenjsko sodišče z njim samo pojasnilo njegovo nadaljnje postopanje po pravnomočnosti sklepa z dne 27. 5. 2022. O dolžnostih pritožnika z izpodbijanim delom sklepa sodišče ni odločalo, posledično pritožnik zase s pritožbo ne more doseči ugodnejše rešitve.

13. Sicer pa iz pritožbe izhaja pritožbena graja, ker se prvostopenjsko sodišče ni držalo izreka sklepa, da bo nov plačilni nalog izdalo po pravnomočnosti sklepa z dne 27. 5. 2022. Še pred pravnomočnostjo navedenega sklepa je namreč izdalo nov plačilni nalog. Iz spisovnega gradiva res izhaja, da je sodišče prve stopnje že 22. 6. 2022 izdalo nov plačilni nalog za pritožbeni postopek v znesku 675,00 EUR, ko sklep z dne 27. 5. 2022 še ni postal pravnomočen, vendar je prvostopenjsko sodišče po vloženi pritožnikovi pobudi za razveljavitev plačilnih nalogov z dne 22. 6. 2022 (nalog za plačilo sodne takse za pritožbo zoper sodbo v znesku 675,00 EUR (list. št. 134) zaradi nepravnomočnosti sklepa z dne 27. 5. 2022 in naloga za plačilo sodne takse za pritožbo zoper sklep v znesku 21,60 EUR (list. št. 136) zaradi že plačane takse), s sklepom z dne 9. 8. 2022 razveljavilo.

14. Tako se izkaže, da pritožnica nima pravnega interesa za pritožbo zoper izpodbijani del sklepa, ki mora biti podan ves čas pritožbenega postopka. Pritožbeno sodišče je zato njeno pritožbo kot nedovoljeno zavrglo (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s četrtim odstavkom 343. člena ZPP in tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).