Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Pravdni stranki sta imeli sklenjeno najemno pogodbo glede sklopa bioplinskih elektrarn in kmetijskih zemljišč. Toženec je zaradi tožnikovega nespoštovanja določil najemne pogodbe in okoljevarstvenih predpisov, o tem obvestil tožnikove dobavitelje in tožniku poslal dopis, v katerem ga je pozval k ustavitvi vnosa surovin. Tožnik je zahteval odškodnino zaradi nastale škode, ki naj bi bila posledica toženčevih ravnanj.

2. Sodišče prve stopnje je v celoti zavrnilo tožbeni zahtevek in odločilo o stroških postopka.

3. Pritožbeno sodišče je zavrnilo tožnikovo pritožbo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

4. Zoper takšno sodbo vlaga predlog za dopustitev revizije tožnik. Dopustitev revizije predlaga glede naslednjih vprašanj: – Ali je materialnopravno pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da naj bi bila v danem primeru (z ravnanji tožene stranke) pretrgana vzročna zveza med ravnanjem tožene stranke in škodo? – Ali je sodišče upravičeno uporabilo odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, št. 06182-439/2017-36 z dne 31. 7. 2017 za presojo pretrganja vzročne zveze, glede na to, da vsebina prepovedi in razlogi za prepoved v zadevni odločbi niso enaki vsebini prepovedi in razlogom prepovedi v pozivu stečajnega upravitelja? – Ali bi moralo sodišče pri presoji pretrganja vzročne zveze upoštevati določila najemne pogodbe? – Ali bi se moralo sodišče pri presoji odškodninske odgovornosti tožene stranke opredeliti do določil, ki so navedena v najemni pogodbi? – Ali je sodišče napačno presojalo odškodninsko odgovornost tožene stranke glede na določila obligacijskega zakonika v zvezi z najemno pogodbo? – Ali je sodišče s tem, ko ni sledilo izpovedbam vsem prič in to v obrazložitvi ni jasno obrazložilo kršilo določbo 8. člena ZPP? – Ali je sodišče glede na izpovedbe prič prišlo do napačne materialnopravne odločitve glede izpolnjevanja pogojev tožeče stranke po Uredbi o predelavi biološko razgradljivih odpadkov in uporabi komposta ali digestata? – Ali je sodišče glede na izpovedbe prič napačno presodilo, da tožeča stranka ni bila zmožna opravljati higienizacije in da ni izpolnila svoje zaveze dovoljenih količin digestata v rezervoarjih? – Ali je sodišče druge stopnje s svojo odločitvijo, da naj bi šlo v danem primeru za pretrganje vzročne zveze med ravnanjem tožene stranke in škodnim dogodkom, preseglo trditveno podlago tožene stranke in na ta način kršilo 2. in 7. člen ZPP? – Ali obrazložitev izpodbijane sodbe sodišča druge stopnje (glede zaključka, da je v danem primeru pretrgana vzročna zveza med ravnanjem tožene stranke in tožnikovo kodo) zadostuje standardu obrazložene sodne odločbe? – Ali izrek sodbe nasprotuje razlogom sodbe in so sami razlogi v sodbi nejasni in je sodišče na ta način kršilo 14. točko 339. člena ZPP? – Ali je v odločilnih dejstvih v sodbi podano nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini prepisov zvočnih posnetkov pričanj in med samimi prepisi in je na ta način sodišče kršilo 15. točko 339. člena ZPP? – Ali je ravnanje tožene stranke v vzročni zvezi s škodo, ki je nastala z tožeči stranki?

5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP). Vrhovno sodišče je predlog za dopustitev revizije soočilo s sodbama nižjih sodišč in ugotovilo, da v konkretni zadevi predlog tem merilom ne ustreza. Zato je vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).