Jedro

Pritožnikova vloga „Pravno odškodninski zahtevek“ je nepopolna, saj nima določno postavljenega dajatvenega zahtevka. Tožnik tudi po pozivu sodišča, da nejasno in nepopolno vlogo popravi tako, da jo označi kot tožbo, postavi jasen in določen tožbeni zahtevek, o katerem naj odloči sodišče, da navede številko in datum morebitne izpodbijane odločbe oziroma pojasni tožbeni zahtevek glede vtoževane odškodnine ter izkaže elemente odškodninske odgovornosti, vloge ni dopolnil tako, da bi bila sposobna za obravnavo. Zato je pravilno zavržena (5. odstavek 108. člena ZPP).

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo vlogo, poimenovano: „Pravno odškodninski zahtevek“, ker v odrejenem roku ni bila popravljena in dopolnjena tako, da bi jo bilo mogoče obravnavati po vsebini.

2. Zoper sklep se je vložnik pravočasno pritožil. V obširnih pritožbenih izvajanjih poudarja, da je bila zavržena tudi vloga za Bpp, kar ima hude posledice na socialno varnost, saj si ne more najeti strokovno zastopanje pred sodiščem. Njegovo stanje je v socialnem in finančnem smislu sila težko, bil je izpostavljen izkoriščanju, spadal v krog zasužnjevanja in trpinčenja, poseženo je bilo v njegovo premoženje in lastnino. V takem položaju je od leta 1992, ko je izgubil delo in zaposlitev, za kar naj bi bil kriv ZPIZ, ker ni izdal odločbe v skladu z mnenjem IK, ki je ugotovila zmanjšanje sposobnosti zaradi posledic poklicne bolezni.

Meni, da je upošteval sklep sodišča o popravi vloge, da jo je kot pravni nestrokovnjak popravil, kolikor je mogel, sicer pa ne razume, kaj naj bi še popravljal. Dovolj je, da je vložil prošnjo za Bpp. Ima pravico do odškodnine, ki mu je nastala in o čemer je predložil listine. Pravice išče že od leta 1991 oz. 1999, medtem ko sodišče RS vse zavrača vključno z zahtevo za Bpp. Sodišče bi moralo po uradni dolžnosti upoštevati, da je laik, saj dobro ve za njegov položaj ogroženosti, ki ga ne misli več ponavljati. Izpodbijani sklep o zavrženju vloge ne izkazuje pravičnosti v korist žrtve oškodovanja, temveč pomeni zlorabo položaja in argument moči nad nemočnim.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodno socialni spori so spori o pravicah, obveznostih in pravnih koristih fizičnih, pravnih in drugih oseb, če so lahko nosilci pravic in obveznosti iz sistema socialne varnosti. V njih se v skladu z 58. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih(1) (ZDSS-1) praviloma zagotavlja sodno varstvo proti drugostopenjskim upravnim odločbam nosilcev socialnih zavarovanj oziroma državnih organov o pravicah iz javnih sredstev. Socialno sodišče je sicer poleg presojanja pravilnosti in zakonitosti posamičnih upravnih aktov o pravicah do in iz socialnih zavarovanj, glede na 7. člen ZDSS-1, pristojno tudi za sojenje o povrnitvi škode, ki jo državni organ oziroma nosilec javnega pooblastila povzroči zavarovancu. Dopustne so torej tudi neposredne odškodninske tožbe pred tem sodiščem.

5. Vendar pa mora tožba v odškodninskih sporih obsegati vse sestavine, določene v 2. odstavku 105. člena Zakona o pravdnem postopku(2) (ZPP), ki jih mora imeti vsaka vloga. Obsegati mora navedbo sodišča, ime ter stalno oziroma začasno prebivališče oziroma sedež strank, sporni predmet in vsebino izjave. Poleg tega mora tožba o odškodninski terjatvi obsegati tudi sestavine, določene v 180. členu ZPP. Torej zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev, dejstva, na katera tožnik opira zahtevek, dokaze s katerimi se ta dejstva ugotavljajo in druge podatke, ki jih mora imeti vsaka tožba. Tožba mora biti sklepčna. Biti mora taka, da iz zatrjevanih dejstev, za katera se predpostavlja, da so resnična, izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka.

6. V kolikor tožba nima navedenih minimalnih sestavin, ni jasna niti popolna. Sodišče je z njo dolžno postopati po 108. členu ZPP, kar je bilo storjeno tudi v obravnavani zadevi. Iz listin sodnega spisa izhaja, da je sodišče vložnika s sklepom R 13/2016 z dne 23. 3. 2016 pisno pozvalo, da popolnoma nejasno in nepopolno vlogo z dne 14. 10. 2015 popravi tako, da jo označi kot tožbo; postavi jasen in določen tožbeni zahtevek, o katerem naj odloči sodišče; da navede številko in datum morebitne izpodbijane odločbe; oziroma pojasni tožbeni zahtevek glede vtoževane odškodnine ter izkaže elemente odškodninske odgovornosti. Hkrati je bil tožnik v tem sklepu opozorjen na možnost uveljavljanja brezplačne pravne pomoči in pravne posledice, če vloga v odrejenem roku ne bo popravljena in vrnjena tako, da jo bo mogoče obravnavati po vsebini.

Iz vročilnice izhaja, da je bil sklep pritožniku vročen 11. 4. 2015, da je sicer vlogo dopolnjeval laično tako, da je navedel toženo stranko, v preostalem v bistvu ponovil navedbe iz prvotne vloge o svojem težkem socialno ekonomskem stanju, o posledicah izgube zaposlitve po ugotovljeni kategoriji invalidnosti zaradi poklicne bolezni, krivice, ki da se mu ves čas dogajajo, o oškodovanosti ter priložil listine (od A/9 do A/17)(3). V vlogi z dne 25. 4. 2016, poimenovani „Dopolnilo“, ni določno postavil tožbenega zahtevka. Ker gre pri odškodnini za denarno terjatev, mora biti v tožbenem zahtevku v takšni obliki določno postavljen vtoževan nominalni znesek. Seveda morajo biti navedena tudi pravno relevantna dejstva ter predlagani dokazi o protipravnem škodnem dogodku, škodi, ki je iz njega nastala ter vzročni zvezi med škodnim dogodkom ter prepovedano posledico, torej pravno priznano škodo.

7. Predpisanih nujnih minimalnih sestavin pritožnikova vloga z dne 14. 10. 2015 zagotovo nima, saj sploh nima določnega dajatvenega zahtevka. Hkrati z njo ni bilo postopano v skladu z odredbo sodišča z dne 23. 3. 2016. Zadeve tako ni bilo mogoče razsojati po vsebini. Z izpodbijanim sklepom je zato vloga na temelju 5. odstavka 108. člena ZPP zakonito zavržena. Iz istih dejanskih in procesno pravnih razlogov je morala brezuspešna ostati tudi pritožba.

8. Obširne pavšalne pritožnikove navedbe o težkem socialno ekonomskem stanju, očitki ZPIZ-u in sodišču, da noče razumeti tožbenih navedb, ki jih drugače kot laik, ki nima brezplačne pravne pomoči ne more oblikovati, da pomeni izpodbijani sklep zlorabo položaja in argument moči nad nemočnim, da bi sodišče moralo razumeti vlogo in številne druge, ne pogojujejo drugačne odločitve od izpodbijane. Pritožbo je zato potrebno kot neutemeljeno zavrniti in na podlagi 2. točke 365. člena ZPP potrditi sklep sodišča prve stopnje.

(1) Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami

(2) Ur. l. RS, št. 73/2007 in 45/2008

(3) Odločbo v zvezi z odmero starostne pokojnine z dne 20. 6. 2014, odločbe o pravicah iz invalidskega zavarovanja z dne 2. 10. 2008, 30. 11. 2004 in 13. 12. 1999 ter sodbo Ps 912/2000 z dne 2. 10 2003.