Jedro

Upravičenec na javnem razpisu je lahko le tisti mladi kmet, ki prvič vzpostavlja kmetijsko gospodarstvo.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Prvostopenjski organ je z izpodbijanim aktom odločil, da se zavrne tožnikova vloga na javnem razpisu za podukrep M06.1 Pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete za leto 2017 (1. točka izreka). Hkrati je še odločil, da pritožba zoper to odločbo ne zdrži njene izvršitve ter da v tem postopku niso nastali posebni stroški (2. in 3. točka izreka).

2. V obrazložitvi povzema vsebino točke 3.7. javnega razpisa in šestega odstavka 5. člena Uredbe o izvajanju podukrepa pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (v nadaljevanju Uredba). Na podlagi vpogleda v register kmetijskih gospodarstev (v nadaljevanju RKG) ugotavlja, da je bil tožnik v njem vpisan kot nosilec kmetijskega gospodarstva od 8. 5. 2015 do 1. 6. 2015, kar je več kot 24 mesecev pred oddajo vloge na javni razpis, kmetijsko gospodarstvo pa je takrat tudi imelo vpisane GERK-e, zaradi česar ne izpolnjuje razpisnih pogojev.

3. Drugostopenjski organ je tožnikovo pritožbo ter zahtevo za povrnitev stroškov in preveč plačane upravne takse zavrnil. V obrazložitvi se sklicuje na peti, šesti in sedmi odstavek 5. člena Uredbe ter tretji odstavek 3. člena in prvi odstavek 5. člena Zakona o kmetijstvu (v nadaljevanju ZKme-1) ter Program razvoja podeželja RS za obdobje 2014-2020. Glede na dejstva, ki jih je ugotovil prvostopenjski organ, ugotavlja, da tožnik ne izpolnjuje pogoja iz 2. alineje šestega odstavka 5. člena Uredbe glede dokončane vzpostavitve kmetijskega gospodarstva, zato je bila njegova vloga pravilno zavrnjena.

4. Tožnik se z izpodbijano odločbo ne strinja in zoper njo vlaga tožbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava, nepopolno in napačno ugotovljenega dejanskega stanja ter kršitve pravil upravnega postopka. Sodišču predlaga, naj tožbi ugodi in samo odloči o tožnikovi vlogi tako, da ji ugodi, ali pa naj zadevo vrne prvostopenjskemu organu v ponovno odločanje.

5. V tožbi navaja, da je navedba drugostopenjskega organa, da ne vzpostavlja prvič kmetijskega gospodarstva, nova in zmotna. Med 8. 5. 2015 in 1. 6. 2015 je res imel status nosilca kmetijskega gospodarstva, vendar ne drži, da je že tedaj vzpostavljal kmetijsko gospodarstvo v smislu Uredbe. V tem primeru bi namreč nadaljeval s pridobitvijo lastninske pravice na zemljiščih in vzpostavitvijo knjigovodstva, pa tega ni storil, temveč je njegov status prenehal, nosilec pa je ponovno postal njegov oče. Navaja, da izpodbijana odločba ne ugotavlja pravno pomembne okoliščine, da v navedenem obdobju ni pridobival drugih sredstev iz naslova neposrednih plačil v kmetijstvu. Te pravice je uveljavljal njegov oče kot nosilec kmetijskega gospodarstva.

6. Trdi, da je zemljiškoknjižni lastnik nepremičnin, ki tvorijo kmetijsko gospodarstvo, postal 22. 5. 2017, nosilec pa 14. 6. 2017, kar je vse v manj kot 24 mesecih pred oddajo vloge na razpis. Glede na pogoje za dodelitev razpisanih nepovratnih sredstev iz točke 3.6. javnega razpisa oziroma 5. člen Uredbe je logičen zaključek, da upravičenec v trenutku oddaje vloge še ne sme kumulativno izpolnjevati vseh pogojev za vzpostavitev kmetijskega gospodarstva. Trdi, da je te pogoje izpolnil, saj še ni izpolnil pogoja prvega mejnika iz poslovnega načrta. Ne Uredba ne javni razpis pa ne vsebujeta prepovedne določbe, ki bi določala, da upravičenec pred 24 mesečnim obdobjem nikoli ni smel imeti statusa nosilca kmetijskega gospodarstva. Stališče organa je zato arbitrarno, saj do take razlage ni mogoče priti niti z jezikovno ali katero koli drugo razlago relevantnih predpisov. Trdi, da so razlogi organa, ki se opira na status, ki je trajal dobre tri tedne v letu 2015, glede na cilje evropske kmetijske politike ter namen obravnavanega podukrepa (pomoč mladim pri prevzemu kmetij, izboljšanje starostne strukture nosilcev kmetij in povečanje konkurenčnosti kmetijstva) ne morejo biti ovira za dostop do podpore za zagon kmetije.

7. Navaja še, da določba točke 3.9. javnega razpisa o izpolnjevanju pogojev iz podtočk 3.6.1. in 3.6.2. v obdobju 24 mesecev nima podlage v šestem odstavku 5. člena Uredbe, na katerega se sklicuje, zato je to določilo arbitrarno. Ker se izpodbijana odločitev opira ravno na to, sicer za odločitev pravno nepomembno, okoliščino, da je imel v letu 2015 manj kot mesec status nosilca kmetijskega gospodarstva, je bilo materialno pravo zmotno uporabljeno. Poleg tega pa je obrazložitev izpodbijane odločitve tako pomanjkljiva, da je ni mogoče preizkusiti, ter da je treba poleg izpodbijane odločbe, odpraviti tudi odločbo in sklep drugostopenjskega organa.

8. Tožena stranka se v odgovoru tožbi nasprotuje in predlaga njeno zavrnitev. Navaja, da je tožnik v preteklosti že izpolnjeval naloge nosilca kmetijskega gospodarstva, kar pomeni, da je bil kot nosilec že finančno in dejansko odgovoren za vse obveznosti in pravice iz ukrepov kmetijske politike. Ker tožnik kmetijskega gospodarstva ne vzpostavlja prvič, ni utemeljena navedba, da vzpostavitev kmetijskega gospodarstva ni bila dokončana.

9. Tožba ni utemeljena.

10. Predmet tega upravnega spora je zavrnitev tožnikove vloge na javnem razpisu za podukrep M06.1 Pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete za leto 2017. 11. Sporno je, ali tožnik izpolnjuje pogoje za upravičenca, kot so določeni v 3. točki javnega razpisa oziroma 5. členu Uredbe, na katerega se opirajo razpisni pogoji, in sicer ker je bil v času od 8. 5. 2015 do 1. 6. 2015, kar je več kot 24 mesecev pred oddajo vloge na javni razpis, v RKG vpisan kot nosilec kmetijskega gospodarstva z vpisanimi GERK-i. 12. Prvi odstavek 5. člena Uredbe določa, da je upravičenec do podpore v okviru podukrepa iz te uredbe mladi kmet, ki je edini nosilec kmetijskega gospodarstva, družba z enim družbenikom, ki je nosilka kmetijskega gospodarstva in v kateri je mladi kmet edini družbenik in poslovodja, ter samostojni podjetnik posameznik, ki je kot mladi kmet nosilec kmetijskega gospodarstva. Mladi kmetje so na dan oddaje vloge na javni razpis stari od 18 do vključno 40 let, imajo ustrezno poklicno znanje in usposobljenost v skladu s četrtim odstavkom 6. člena te uredbe ter prvič vzpostavljajo kmetijsko gospodarstvo.

13. Iz navedene določbe torej izhaja, da je upravičenec na javnem razpisu lahko le tisti mladi kmet, ki prvič vzpostavlja kmetijsko gospodarstvo, pri čemer skladno s četrtim odstavkom 5. člena Uredbe ob oddaji vloge na javni razpis vzpostavitev kmetijskega gospodarstva še ne sme biti dokončana.

14. Kaj se šteje za vzpostavitev kmetijskega gospodarstva, Uredba določa v petem odstavku 5. člena, kdaj se šteje vzpostavitev za dokončano, pa določa v šestem odstavku istega člena.

15. Iz petega odstavka 5. člena Uredbe izhaja, da je kmetijsko gospodarstvo vzpostavljeno, ko je upravičenčeva lastninska pravica nad kmetijskim gospodarstvo vpisana v zemljiško knjigo, mladi kmet vpisan v RGK kot nosilec kmetijskega gospodarstva in izpolnjen prvi mejnik iz poslovnega načrta.

16. Iz določb šestega odstavka, ki, kot rečeno, določa kdaj je vzpostavitev končana, pa izhaja, da morajo biti za to, da se lahko oseba šteje za upravičenca na javnem razpisu, dejanja vzpostavljanja kmetijskega gospodarstva izvršena znotraj 24 mesečnega obdobja pred oddajo vloge za razpis. To še posebej izhaja iz druge, tretje in četrte alineje šestega odstavka ter iz sedmega odstavka 5. člena Uredbe, ki se vse nanašajo prav vpis nosilca kmetijskega gospodarstva v RKG, za kar gre tudi v obravnavanem primeru. Iz navedene tretje alineje tako izhaja, da fizična oseba pred več kot 24 meseci pred oddajo vloge ni smela biti vpisana v RKG kot nosilec kmetijskega gospodarstva niti kot fizična oseba niti kot samostojni podjetnik ali kot družba z enim družbenikom. Smiselno enako četrta alineja določa za samostojnega podjetnika, peta alineja pa za družbo z enim družbenikom.

17. Enako izhaja iz sedmega odstavka 5. člena Uredbe, ki določa, da ne glede na določbe druge, tretje in četrte alineje prejšnjega odstavka lahko postane nosilec kmetijskega gospodarstva v obdobju več kot 24 mesecev pred oddajo vloge na javni razpis, če pred tem obdobjem še ni prejel sredstev iz naslova ukrepov kmetijske politike (razen posebej opredeljenih izjem) in pred tem 24-mesečnim obdobjem kmetijsko gospodarstvo ni imelo v RKG vpisanih grafičnih enot rabe zemljišč kmetijskega gospodarstva.

18. Iz povedanega po presoji sodišča očitno izhaja, da se za upravičenca po Uredbi lahko šteje le mladi kmet, ki je (ob izpolnjenosti drugih pogojev) kot nosilec kmetijskega gospodarstva v RKG prvič vpisan v 24 mesečnem obdobju pred oddajo vloge na razpis. Tožbene navedbe, s katerimi tožnik nasprotuje takšni razlagi uporabljenih določb Uredbe in javnega razpisa, zato niso utemeljene.

19. V tej zadevi ni sporno, da je bil tožnik v času od 8. 5. 2015 do 1. 6. 2015, kar je več kot 24 mesecev pred oddajo vloge na javni razpis, v RKG vpisan kot nosilec kmetijskega gospodarstva z vpisanimi GERK-i. Sodišče se strinja z drugostopenjskim organom, ki je v skladu s pooblastili iz 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) dopolnil v tem pogledu pomanjkljivo obrazložitev prvostopenjskega organa, da navedeno pomeni, da tožnik ne vzpostavlja prvič kmetijskega gospodarstva ter da zato ni upravičenec skladno z določbami 5. člena Uredbe. Vpis nosilca kmetijskega gospodarstva je skladno s petim odstavkom 5. člena Uredbe namreč eno od dejanj vzpostavljanja kmetijskega gospodarstva. Pri tem pa ne gre zgolj za formalni pogoj, saj je nosilec oseba, ki ima (kot pravilno opozarja drugostopenjski organ) skladno določbami 3. točke 3. člena in prvega odstavka 5. člena ZKme-1 nadzor nad upravljanjem kmetijskega gospodarstva in je odgovorna za vse obveznosti in pravice, ki izhajajo iz ukrepov kmetijske politike.

20. Glede na navedeno na drugačno presojo ne vpliva niti tožnikova navedba, da je zemljiškoknjižni lastnik kmetijskega gospodarstva postal šele v letu 2017. Poleg tega pa iz prvega in drugega odstavka 5. člena ZKme-1 izhaja, da ima nosilec kmetijskega gospodarstva (ki to, skladno s petim odstavkom 5. člena ZKme-1, postane z dnem vpisa v RKG) pravico do uporabe zemljišč, ki so vpisana v RKG, in sicer tudi če je zakupnik zemljišč oziroma ima za uporabo zemljišč pridobljeno soglasje lastnika zemljišč ali drugo pravno podlago, iz katere izhaja pravica do uporabe zemljišč. Do vpisa nosilca kmetijskega gospodarstva v RKG zato lahko pride le ob soglasju lastnika zemljišč oziroma osebe, ki ima pravico do obdelave kmetije (prim. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijstvu (ZKme-1B), prva obravnava, EPA 1699-VI, str. 3). Tožnik pa ne navaja, da pri njemu ne bi šlo za tak primer.

21. Tožnik neutemeljeno uveljavlja tudi, da se upravni organ ni opredelil do njegovih navedb, da v spornem obdobju ni pridobival sredstev iz naslova neposrednih plačil v kmetijstvu. Do tega se je namreč opredelil drugostopenjski organ (ki je, kot rečeno, dopolnil pomanjkljivo obrazložitev prvostopenjske odločbe), in sicer z ugotovitvijo, da je bil tožnik v spornem času v RKG vpisan kot nosilec kmetijskega gospodarstva z vpisanimi GERK-i, kar med strankami ni sporno. Za to, da bi bilo mogoče upoštevati že omenjeno izjemo iz sedmega odstavka 5. člena Uredbe, bi namreč morala biti izpolnjena oba v tej določbi navedena pogoja, to je poleg tega, da nosilec ni prejel sredstev iz naslova ukrepov kmetijske politike, tudi pogoj, da kmetijsko gospodarstvo ni imelo v RKG vpisanih GERK-ov (grafičnih enot rabe zemljišč kmetijskega gospodarstva).

22. Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je tožba neutemeljena, zato jo je zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Ker dejstva, ki na katerih temelji izpodbijana odločitev, med strankama niso sporna, sporna pa je bila razlaga prava, je sodišče skladno s prvim odstavkom 59. člena ZUS-1 o tožbi odločilo brez glavne obravnave, na seji.

23. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.