Jedro

Pritožba pravilno izpostavlja, da bi storilec pri opravljanju nalog direktorja družbe moral ravnati v dobro družbe s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika. Vsled temu je povsem pravilno tudi pritožbeno stališče, da mora vsak poslovodja zagotoviti zakonito, pravilno in ažurno poslovanje družbe, kar vključuje tudi dolžnost iz drugega odstavka 292. člena ZFPPIPP ter da bi tudi, v kolikor bi se dokumentacija nahajala pri tretjih osebah moral poskrbeti, da bi se le ta pravočasno dostavila stečajnemu upravitelju.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo zahtevi za sodno varstvo (ZSV) ugodilo in odločbo o prekršku Ministrstva za pravosodje, št. odločbe: 477-254/2019/7, št. zadeve: PR 246/2019 z dne 7. 7. 2020 spremenilo tako, da je postopek o prekršku zoper storilca na podlagi 5. točke prvega odstavka 136. člena Zakona o prekrških (ZP-1) ustavilo ter odločilo, da stroški postopka bremenijo proračun.

2. Zoper sodbo se pritožuje prekrškovni organ iz pritožbenega razloga kršitve materialnih določb ZP-1 ali predpisa, ki določa prekršek po 2. točki 154. člena Zakona o prekrških (ZP-1). Predlaga ugoditev pritožbi in spremembo izpodbijane sodbe tako, da se ZSV zavrne kot neutemeljena.

3. Pritožba je utemeljena.

4. V predmetni zadevi je prekrškovni organ z navedeno odločbo z dne 7. 7. 2020 storilca spoznal za odgovornega storitve prekrška po 1. točki prvega odstavka 491. člena ZFPPIPP in mu izrekel globo v višini 800,00 EUR. Storilec naj bi prekršek storil s tem, ko kot oseba, ki je ob začetku stečajnega postopka opravljala funkcijo poslovodstva stečajnega dolžnika B. d.o.o., zoper katerega se je stečajni postopek začel s sklepom o začetku stečajnega postopka Okrožnega sodišča v Celju St 1858/2019 z dne 26. 6. 2019, stečajnemu upravitelju A. A. ni v treh delovnih dneh po začetku stečajnega postopka izročil vse poslovne in druge dokumentacije, ki se nanaša na stečajnega dolžnika in je tako kršil drugi odstavek 292. člena ZFPPIPP.

5. Po dopolnitvi dokaznega postopka, je v zvezi s storilčevimi trditvami, da da mu stečajni upravitelj ni vročil nobene zahteve za posredovanje poslovne dokumentacije, sicer pa poslovne dokumentacije ni imel pri sebi, ker je bila v računovodstvu, na podlagi zaslišanja storilca in priče A. A. sodišče prve stopnje ugotovilo: - da je bil storilec direktor družbe B. d.o.o. od dne 4. 7. 2018 dalje, - da je od dne 23. 5. 2016 do 3. 7. 2018 direktor te družbe bil A. A. - da storilec poslovne dokumentacije ni imel pri sebi in z njo ni razpolagal, ker se je ta nahajala na sedežu stečajnega dolžnika, - da je z njo v celoti razpolagal A. A. ter - da je storilec računovodkinjo družbe pozival, da mu poslovno dokumentacijo preda, vendar mu je le ta brez vednosti A. A. ni želela predati, A. A. pa je bil v tistem času na dopustu.

Na podlagi povzetih dejstev je sodišče prve stopnje zaključilo, da storilcu za očitani prekršek ni mogoče očitati subjektivne odgovornosti, niti naklepa niti malomarnosti.

6. Pritožba pravilno izpostavlja, da bi storilec pri opravljanju nalog direktorja družbe moral ravnati v dobro družbe s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika. Vsled temu je povsem pravilno tudi pritožbeno stališče, da mora vsak poslovodja zagotoviti zakonito, pravilno in ažurno poslovanje družbe, kar vključuje tudi dolžnost iz drugega odstavka 292. člena ZFPPIPP ter da bi tudi, v kolikor bi se dokumentacija nahajala pri tretjih osebah moral poskrbeti, da bi se le ta pravočasno dostavila stečajnemu upravitelju.

Takšno stališče potrjuje tudi pritožbeno izpostavljena odločba Višjega sodišča v Ljubljani Cst 104/2022, iz katere izhaja: „Predaja premoženja, listin, poslov in poslovne dokumentacije stečajnega dolžnika je dolžnost bivšega zakonitega zastopnika dolžnika. Te svoje dolžnosti se ne more razbremeniti s trditvami, da se vse poslovne listine dolžnika nahajajo v računovodskem servisu, da jih bivši direktor nima v posesti, da je ob začetku stečajnega postopka kontaktiral svojo računovodkinjo in jo prosil, naj mu izroči poslovne listine družbe, vendar od nje ni dobil ustreznih informacij, kaj je s temi listinami.“

7. Ko iz razlogov izpodbijane sodbe v zvezi s subjektivnim elementom očitanega prekrška izhajajo le ugotovitve, da storilec s poslovnimi listinami ni razpolagal, da je pozival računovodkinjo na njihovo predajo, vendar mu jih ta ni želela dati, sodišče druge stopnje zaključuje, da manjkajo razlogi o tem, zakaj sodišče šteje, da storilcu, ki bi moral v času storitve prekrška izkazovati skrbnost dobrega gospodarstvenika, ni mogoče očitati nobene krivde.

Zgolj ugotovljena dejstva namreč ne zadostujejo za zaključek, da je storilec v zvezi z dolžnostjo predložitve poslovne dokumentacije stečajnemu upravitelju storil vse, kar predpisana skrbnost zahteva od njega. Storilec, kot bivši direktor stečajnega dolžnika, je namreč imel ob začetku stečajnega postopka obveznosti, ki za člane poslovodstva izhajajo iz 292. člena ZFPPIPP. Pred tem pa je kot poslovodja te družbe vodil posle te družbe in jo zastopal (prvi odstavek 515. člena Zakona o gospodarskih družbah, v nadaljevanju: ZGD-1). Pri opravljanju svojih nalog je moral ravnati v dobro družbe s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika. Zgoraj ugotovljena dejstva te skrbnosti ne izkazujejo, kvečjemu potrjujejo neskrbno opravljanje poslovodne funkcije. Zakaj sodišče prve stopnje šteje, da dejstvo, da zakoniti zastopnik od imenovanja dalje ni razpolagal s poslovnimi listinami ter posledično po začetku stečajnega postopka do teh ni imel dostopa, ne pomeni malomarnosti pri opravljanju poslovodne funkcije družbe ter posledično malomarnosti pri očitani opustitvi dolžnosti predložitve poslovne dokumentacije stečajnemu upravitelju, iz izpodbijane sodbe ne izhaja. Odločitev sodišča prve stopnje je tako obremenjena s kršitvijo določb postopka po 8. točki prvega odstavka 155. člena ZP-1. 8. Ker pritožbeno sodišče, glede na njeno naravo, izkazane kršitve določb postopka o prekršku ne more samo odpraviti, je utemeljeni pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo prvostopenjskega sodišča razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje (peti odstavek 163. člena ZP-1).

9. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje znova odločiti o utemeljenosti ZSV zagovornika storilca z dne 17. 7. 2020 ter pri tem odpraviti v obrazložitvi tega sklepa izpostavljeno absolutno bistveno kršitev določb postopka, torej navesti celovite razloge o subjektivnem elementu storilcu očitanega prekrška. V pomoč so mu lahko prej navedena stališča pritožbenega sodišča glede skrbnosti, ki bi jo storilec kot poslovodja moral izkazovati.