Jedro

Toženka je dokazala reorganizacijo z ukinitvijo oddelka notranjih kontrol, zaradi česar je prenehala potreba po tožnikovem delu na mestu vodja projektov v oddelku notranjih kontrol, saj ni opravljal nalog na kakršnihkoli drugih projektih toženke.

Sprememba tožnikovega kraja opravljanja dela ne bi bistveno vplivala na njegovo delo v svetu delavcev, saj bi lahko kontakt z delavci vzdrževal prek spletne aplikacije, kakršna je že bila praksa pri toženki, obenem bi bila tožniku omogočena tudi pot v Ljubljano, če bi se izkazalo, da bi bila potrebna. Navedeno v ničemer ne bi oviralo oziroma omejevalo tožnika pri njegovem delu, zato toženki ni mogoče očitati kršitve 56. člena ZSDU.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II.Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov z dne 29. 6. 2023, ugotovitev, da tožniku delovno razmerje pri toženki ni prenehalo in še traja, reintegracijo ter reparacijo (I. točka izreka). Odločilo je še, da vsaka stranka krije sama svoje stroške postopka (II. točka izreka).

2.Zoper sodbo zaradi vseh pritožbenih razlogov vlaga pritožbo tožnik. V bistvenem delu pritožbe ponavlja trditve, ki jih je podal že v tožbi in pripravljalnih vlogah. Trdi, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo, da je obstajal ekonomsko-poslovni oziroma vsebinski razlog za reorganizacijo, zaradi česar je bila reorganizacija fiktivna. Vztraja, da je bila reorganizacija z ukinitvijo oddelka notranjih kontrol izvedena zgolj z namenom, da se ga odpusti iz subjektivnih razlogov. Sodišču prve stopnje očita, da ni presojalo potrebnosti njegovega dela, tj. energetskega menedžmenta. Meni, da je subjektivni razlog za odpoved bodisi njegovo politično prepričanje bodisi njegovo članstvo v svetu delavcev. Navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno zaključilo, da je bila reorganizacija izvedena na podlagi sklepov uprave in nadzornega sveta ter soglasja sindikata, saj toženka ni predložila listinskih dokazov. Zatrjuje, da je sodišče prve stopnje zmotno štelo, da je svet delavcev dal soglasje za predlagano reorganizacijo, saj je to pogojeval s tem, da se mu zagotovi ustrezna pogodba o zaposlitvi, in sicer, da ohrani pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto vodja projektov z enako plačo za nedoločen čas in enakim krajem opravljanja dela. Meni, da je sodišče prve stopnje zanemarilo dejstvo, da bi mu toženka morala zagotoviti delo na delovnem mestu vodja projektov v drugem oddelku oziroma drugi organizacijski enoti, saj njegovo delovno mesto pri toženki ni bilo vezano na konkretni oddelek. Vztraja, da je še naprej obstajala potreba po delu vodje projektov, saj je toženka zaposlovala na tem delovnem mestu. Trdi, da je sodišče prve stopnje zanemarilo kršitve določb zakona, kolektivnih pogodb in notranjih aktov toženke (86. člena ZDR-1 in 29. člena Podjetniške kolektivne pogodbe), ki jih je storila v postopku izdaje odpovedi. Meni, da mu toženka ni ponudila ustrezne pogodbe, sodišče prve stopnje pa je svojo presojo ustreznosti nove pogodbe omejilo na peti odstavek 91. člena ZDR-1, spregledalo pa določbe Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju, Podjetniške kolektivne pogodbe, Poslovnika sveta delavcev in Dogovora o sodelovanju delavcev pri upravljanju družbe. Vztraja, da je sodišče prve stopnje prezrlo dejstva, da ponujena pogodba ni bila podpisana s strani toženke, da je bila predložena v enem izvodu in da je bila ponujena dan pred začetkom veljavnosti in ne tri dni pred podpisom. Meni, da je zanemarilo posebno varstvo, ki ga je užival kot član sveta delavcev, saj mu je toženka ponudila novo pogodbo, s katero bi ohranil obstoječo plačo le do konca njegovega mandata v svetu delavcev ter bi bil razporejen na drugo lokacijo opravljanja dela, kar bi pomenilo izgubo stika z volilno bazo in bi bil zaradi tega odpoklican. Prav tako meni, da je sodišče prve stopnje nepravilno štelo, da toženka ni posegla v njegovo imuniteto, saj ni pridobila soglasja sveta delavcev za poseg v pravice iz 67. člena ZSDU. Priglaša stroške pritožbe.

3.Pritožba je bila vročena toženki, ki nanjo odgovarja, prereka pritožbene navedbe in predlaga njeno zavrnitev ter povračilo stroškov za odgovor na pritožbo s strani tožnika. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Na podlagi 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1) v povezavi z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v citirani določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, in ne tistih, ki jih uveljavlja pritožba. Dejansko stanje glede odločilnih dejstev je bilo pravilno in popolno ugotovljeno, sprejeta odločitev pa je tudi materialno pravno pravilna.

6.Sodišče prve stopnje ni storilo kršitve iz prvega odstavka 339. člena v povezavi z 8. členom ZPP, ki jo tožnik zatrjuje v zvezi z ugotovitvami sodišča glede odločitev toženke za reorganizacijo. V zvezi s temi dejstvi je sodišče prve stopnje pravilno in prepričljivo pojasnilo rezultate dokaznega postopka, ki morajo biti v skladu s formalnimi okviri proste dokazne ocene, torej vestni, skrbni ter analitično sintetični (8. člen ZPP). Ne drži očitek, da je sodišče prve stopnje svoje zaključke v zvezi s temi dejstvi utemeljilo zgolj na podlagi izpovedi prič. Kot izhaja iz točke 18 obrazložitve izpodbijane sodbe je pri presoji, ali je dejansko prišlo do reorganizacije, upoštevalo listinske dokaze (B 1, B 2) in izpovedi prič. Glede na načelo proste dokazne ocene, ZPP ne pozna hierarhije dokaznih sredstev, za kar se po vsebini zavzema tožnik, ko sodišču prve stopnje očita, da je svoje zaključke glede reorganizacije utemeljilo brez pisnih sklepov uprave in nadzornega sveta. Dokaz z zaslišanjem prič je enakovreden dokazovanju z listinskimi dokazi, slednjim pa ni mogoče pripisati večje dokazne vrednosti. Prav tako okoliščina, da sodišče prve stopnje na podlagi izvedenih dokazov ni sprejelo enakih zaključkov kot jih je predlagal tožnik, ne pomeni, da dokazov ni ocenilo vestno.

7.Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega in drugega odstavka 89. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove pogodbe z dne 29. 6. 2023. Ugotovilo je, da je toženka upoštevala 112. člen ZDR-1, saj je tožnik kot član sveta delavcev odklonil novo zaposlitev, ki je bila skladna s petim odstavkom 91. člena ZDR-1 v povezavi s 67. členom Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU). Pri presoji utemeljenosti poslovnega razloga je ugotovilo, da je toženka dokazala reorganizacijo z ukinitvijo oddelka notranjih kontrol, zaradi česar je prenehala potreba po tožnikovem delu na mestu vodja projektov v oddelku notranjih kontrol, saj ni opravljal nalog na kakršnihkoli drugih projektih toženke.

8.Tožnik neutemeljeno nasprotuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da so obstajali vsebinski razlogi za reorganizacijo toženke. Iz točke 18 obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da je sodišče prve stopnje na podlagi predloga za spremembo Pravilnika o notranji organizaciji in sistematizaciji delovnih mest v družbi A. d. d. (B 1), objave spremembe sistemizacije toženke z dne 13. 6. 2023 (B 2) in izpovedi B. B., C. C. in D. D. ugotovilo, da držijo navedbe toženke o obstoju organizacijskega razloga, saj se je za reorganizacijo z ukinitvijo oddelka notranjih kontrol odločila, ker so bile delovne naloge, povezane s kontrolo na gradbiščih, prevzete s strani gradbenikov v drugih enotah, tožnik pa kot edini zaposleni v tem oddelku takih nalog ni opravljal, saj kot univerzitetni diplomirani inženir elektrotehnike niti ni imel ustreznega znanja. E. E., ki je bil predhodno zaposlen na istem mestu kot tožnik, je opravljal dela, povezana s kontrolo na gradbiščih, tožnik pa je trdil, da se je ukvarjal zlasti s projektom energetskega menedžmenta. Navedeno izhaja tudi iz redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 29. 6. 2023 (A 2). Glede na to, da so bile delovne naloge, povezane z oddelkom, prevzete s strani delavcev drugih oddelkov in da tožnik teh delovnih nalog niti ni opravljal, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je toženka delo reorganizirala. Prav tako ne drži pritožbeni očitek, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do potrebnosti tožnikovega dela na projektu energetskega menedžmenta. Iz točke 19 obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da dejstva, da se je tožnik ukvarjal z energetskim menedžmentom, ni potrdila nobena priča. Iz izpovedi prič C. C. in B. B., ki sta bila tožniku nadrejena, izhaja, da nista vedela, kaj konkretnega je tožnik na tem delovnem mestu delal oziroma da na tem delovnem mestu ni imel nobenega dela. Tako C. C. kot B. B. sta tudi izpovedala, da pri toženki nimajo posebnega delovnega mesta, na katerem bi se zaposleni ukvarjal le z energetskim menedžmentom.

9.Neutemeljen je pritožbeni očitek, da ni prenehala potreba po tožnikovem delu na mestu vodja projektov. Kot je razvidno iz pogodbe o zaposlitvi z dne 10. 10. 2022 (A 1) je bil tožnik zaposlen na delovnem mestu vodja projektov v organizacijski enoti oddelek notranjih kontrol. Sodišče prve stopnje je na podlagi izpovedi D. D. in F. F. pravilno ugotovilo, da je kartica delovnega mesta (opis) vodja projektov, ki je priloga pogodbe o zaposlitvi (A 1), napisana splošno, saj so zaposleni na tem delovnem mestu delali na različnih projektih s specifičnimi znanji, ki jih tožnik ni imel. Enako poimenovanje delovnih mest v drugih oddelkih torej ne pomeni, da bi mu toženka pod pogoji te pogodbe o zaposlitvi morala zagotoviti delo v okviru kakega drugega projekta v drugem oddelku. Tudi sicer se za vodje projektov v različnih oddelkih zahtevajo različne kompetence. Sodišče prve stopnje je tako pravilno presodilo, da toženka tožniku utemeljeno ni ponudila dela na projektih, ki so jih vodili F. F., G. G., H. H. in I. I.

10.Pritožba sicer utemeljeno uveljavlja, da je sodišče prve stopnje zmotno zaključilo, da je svet delavcev podal soglasje za reorganizacijo. Vendar formalna pomanjkljivost, kot je umanjkanje soglasja sveta delavcev za reorganizacijo, za presojo zakonitosti redne odpovedi ni bistvena. Za presojo zakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je bistveno, da je dejansko prišlo do reorganizacije, ki je v tem, da je toženka oddelek ukinila, tožnikovo delo pa razporedila med druge zaposlene, ki so že prej bili zaposleni. Glede na to je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je dejansko prišlo do reorganizacije. Skladno s prvim odstavkom 112. člena ZDR-1 je tožniku lahko prenehala pogodba o zaposlitvi brez soglasja sveta delavcev, saj je bil podan poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi, tožnik pa je odklonil ponujeno ustrezno zaposlitev. Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da ni pravne podlage, ki bi svetu delavcev omogočala presojo ustreznosti ponujene pogodbe o zaposlitvi, kot jo določa peti odstavek 91. člena ZDR-1.

Neutemeljena je nadalje pritožbena navedba, da je prišlo do kršitve varstva tožnika kot člana sveta delavcev. Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo tako 67. člen kot tudi 56. člen ZSDU, ki drugače kot 112. člen ZDR-1 varujeta člana sveta delavcev le v času trajanja mandata. Sodišče prve stopnje je nadalje pravilno presodilo, da sprememba tožnikovega kraja opravljanja dela ne bi bistveno vplivala na njegovo delo v svetu delavcev, saj bi lahko kontakt z delavci vzdrževal prek spletne aplikacije, kakršna je že bila praksa pri toženki, obenem bi bila tožniku omogočena tudi pot v Ljubljano, če bi se izkazalo, da bi bila potrebna. Navedeno v ničemer ne bi oviralo oziroma omejevalo tožnika pri njegovem delu, zato toženki ni mogoče očitati kršitve 56. člena ZSDU. Prav tako ne drži navedba, da bi bil tožnik zaradi dela v Novem mestu odpoklican kot član sveta delavcev v skladu z 27. členom Poslovnika sveta delavcev, saj se ta določba nanaša na odgovornost člana in ne na spremembo kraja opravljanja dela, ki ni opredeljena kot razlog za odpoklic člana sveta delavcev.

Neutemeljena je nadalje pritožbena navedba, da je prišlo do kršitve varstva tožnika kot člana sveta delavcev. Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo tako 67. člen kot tudi 56. člen ZSDU, ki drugače kot 112. člen ZDR-1 varujeta člana sveta delavcev le v času trajanja mandata. Sodišče prve stopnje je nadalje pravilno presodilo, da sprememba tožnikovega kraja opravljanja dela ne bi bistveno vplivala na njegovo delo v svetu delavcev, saj bi lahko kontakt z delavci vzdrževal prek spletne aplikacije, kakršna je že bila praksa pri toženki, obenem bi bila tožniku omogočena tudi pot v Ljubljano, če bi se izkazalo, da bi bila potrebna. Navedeno v ničemer ne bi oviralo oziroma omejevalo tožnika pri njegovem delu, zato toženki ni mogoče očitati kršitve 56. člena ZSDU. Prav tako ne drži navedba, da bi bil tožnik zaradi dela v Novem mestu odpoklican kot član sveta delavcev v skladu z 27. členom Poslovnika sveta delavcev, saj se ta določba nanaša na odgovornost člana in ne na spremembo kraja opravljanja dela, ki ni opredeljena kot razlog za odpoklic člana sveta delavcev.

Druge pritožbene navedbe za odločitev niso pravno odločilne, zato jih pritožbeno sodišče skladno z določbo prvega odstavka 360. člena ZPP ne presoja.

Druge pritožbene navedbe za odločitev niso pravno odločilne, zato jih pritožbeno sodišče skladno z določbo prvega odstavka 360. člena ZPP ne presoja.

Ker niso podani niti uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

Ker niso podani niti uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

Odločitev, da tožnik, ki s pritožbo ni uspel, sam krije svoje stroške pritožbenega postopka, temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP. Toženka sama krije stroške odgovora na pritožbo, saj ta ni v ničemer pripomogel k odločanju pritožbenega sodišča in tako ni bil potreben za postopek (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 155. člena ZPP).

Odločitev, da tožnik, ki s pritožbo ni uspel, sam krije svoje stroške pritožbenega postopka, temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP. Toženka sama krije stroške odgovora na pritožbo, saj ta ni v ničemer pripomogel k odločanju pritožbenega sodišča in tako ni bil potreben za postopek (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 155. člena ZPP).

-------------------------------

-------------------------------

1Prim. VSRS sodba VIII Ips 95/2016.

1Prim. VSRS sodba VIII Ips 95/2016.

Zveza:

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju (1993) - ZSDU - člen 56, 67 Zakon o delovnih razmerjih (2013) - ZDR-1 - člen 86, 89, 89/1, 89/2, 91, 91/5, 112, 112/1

Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju (1993) - ZSDU - člen 56, 67 Zakon o delovnih razmerjih (2013) - ZDR-1 - člen 86, 89, 89/1, 89/2, 91, 91/5, 112, 112/1

Pridruženi dokumenti:*

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.