Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Kadar iz konkretnega dela opisa izhaja določen podatek o kraju storitve kaznivega dejanja, ostaja samo negotovo, katero izmed dveh ali več stvarno pristojnih sodišč je tudi krajevno pristojno in si zato njihove krajevne pristojnosti medsebojno konkurirajo. Takšna situacija ni enaka primerom, kot je obravnavani, ko iz konkretnega dela opisa sploh ni mogoče razbrati kraja storitve kaznivega dejanja in torej ta ni znan, kar pomeni, da tudi ni znano, katero stvarno pristojno sodišče je krajevno pristojno za odločanje v zadevi. Zato je pravilna uporaba prvega odstavka 29. člena ZKP.
Za odločanje je pristojno Okrožno sodišče v Celju.
A. 1. Zoper obdolženega L. V. je zasebni tožilec A. M. pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani vložil zasebno tožbo zaradi očitka storitve kaznivih dejanj obrekovanja po tretjem in drugem v zvezi s prvim odstavkom 159. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) in žaljive obdolžitve po tretjem in drugem v zvezi s prvim odstavkom 160. člena KZ-1. 2. Okrožno sodišče v Ljubljani se je s sklepom II Ks 54132/2018 z dne 29. 3. 2019 za odločanje v tej zadevi izreklo za krajevno nepristojno in po pravnomočnosti sklepa zadevo odstopilo Okrožnemu sodišču v Celju. V obrazložitvi sklepa je pojasnilo, da iz očitka zasebne tožbe izhaja, da sta bili kaznivi dejanji storjeni z objavo na obdolženčevem Facebook profilu in z dopisom, poslanim na Okrožno sodišče v Celju, pri čemer ni znano, na območju katerega sodišča je obdolženec deloval, je pa znano njegovo stalno prebivališče na območju Okrožnega sodišča v Celju, zato je na podlagi prvega odstavka 29. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) ocenilo, da je krajevno pristojno Okrožno sodišče v Celju. Zoper takšno odločitev se je pritožil zasebni tožilec, a je Višje sodišče v Ljubljani s sklepom z dne 5. 6. 2019 njegovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo.
3. Okrožno sodišče v Celju je v predlogu za odločitev o sporu o krajevni pristojnosti navedlo, da je iz opisa kaznivega dejanja razvidno, da je bilo storjeno z uporabo svetovnega spleta, da pa ni razvidno, kje je storilec deloval oziroma kje je nastala prepovedana posledica. Na tak način je negotovo, na območju katerega sodišča naj bi bili kaznivi dejanji storjeni, zato bi bilo potrebno uporabiti tretji odstavek 26. člena ZKP, na podlagi katerega bi po podatkih spisa moralo biti krajevno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani kot sodišče, pri katerem je bila najprej zahtevana uvedba postopka.
B.
4. Način določitve krajevne pristojnosti sodišča v kazenskem postopku je urejen v ZKP. Prvi odstavek 26. člena ZKP določa, da je praviloma krajevno pristojno sodišče, na katerega območju je bilo kaznivo dejanje storjeno ali poskušeno (forum delicti commissi). Po tretjem odstavku 26. člena ZKP, na katerega po smislu opozarja tudi predlagatelj, je v primeru, če je bilo kaznivo dejanje storjeno ali poskušeno na območju raznih sodišč, ali na meji teh območij ali če je negotovo, na katerem območju je bilo storjeno ali poskušeno, pristojno tisto sodišče, ki je na zahtevo upravičenega tožilca prvo začelo postopek; če se postopek še ni začel, pa sodišče, pri katerem je bila najprej zahtevana uvedba postopka. Če kraj storitve kaznivega dejanja ni znan ali če je ta kraj zunaj ozemlja Republike Slovenije, pa je na podlagi prvega odstavka 29. člena ZKP pristojno sodišče, na katerega območju ima obdolženec stalno ali začasno prebivališče. Po ubikvitetvnem načelu je kaznivo dejanje izvršeno tako na kraju, kjer je storilec delal ali bi moral delati, kakor tudi na kraju, kjer je nastala prepovedana posledica (prvi odstavek 19. člena KZ-1).
5. Za ugotovitev kraja storitve kaznivega dejanja je odločilen opis kaznivega dejanja v zasebni tožbi, ki jo je vložil zasebni tožilec pri Okrožnem sodišču v Ljubljani. Iz konkretnega dela opisa izhaja, da je obdolženec dne 1. 9. 2018 in dne 19. 10. 2018 na svojem Facebook profilu navedel, da pozna med drugim kriminalno ozadje zasebnega tožilca, katerega odvetniška pisarna propada in se utaplja v dolgovih ter nezadovoljnih strankah, storil pa naj bi tudi ostale zločine (1. in 2. točka konkretnega dela opisa). Iz 3. točke konkretnega dela opisa izhaja, da je obdolženec dne 16. 10. 2018 poslal tudi dopis s podobno vsebino o kriminalnih ravnanjih zasebnega tožilca na Okrožno sodišče v Celju. Iz konkretnega dela opisa je tako razvidno, da naj bi bili kaznivi dejanji storjeni z uporabo svetovnega spleta, pri čemer pa nikjer iz opisa ne izhaja, kje je obdolženec deloval oziroma kje se je zasebni tožilec seznanil z vsebino Facebook javne objave in dopisom, naslovljenim na Okrožno sodišče v Celju. Drži sicer, da se krajevna pristojnost po tretjem odstavku 26. člena ZKP določi med drugim takrat, ko je negotovo, na katerem območju je bilo storjeno ali poskušeno kaznivo dejanje, vendar pa je navedeno procesno določbo treba uporabiti takrat, ko sodišče pri odločanju o krajevni pristojnosti že razpolaga z določenim minimalnim naborom podatkov o kraju storitve kaznivega dejanja, na podlagi katerega se nakazuje krajevna pristojnost med dvema (ali celo več) določenima stvarno pristojnima sodiščema. Gre torej za procesno situacijo, v kateri iz konkretnega dela opisa izhaja določen podatek o kraju storitve kaznivega dejanja, zato ostaja samo negotovo, katero izmed dveh ali več stvarno pristojnih sodišč je tudi krajevno pristojno in si zato njihove krajevne pristojnosti medsebojno konkurirajo. Takšna situacija pa ni enaka primerom, kot je obravnavani, ko iz konkretnega dela opisa sploh ni mogoče razbrati kraja storitve kaznivega dejanja in torej ta ni znan, kar pomeni, da tudi ni znano, katero stvarno pristojno sodišče je krajevno pristojno za odločanje v zadevi. Glede na konkretni del opisa v obravnavani zadevi, iz katerega kraj storitve kaznivega dejanja ni znan, obdolženec pa ima stalno prebivališče v Šentjurju, je zato pravilna uporaba prvega odstavka 29. člena ZKP, po katerem je v tej zadevi podana krajevna pristojnost Okrožnega sodišča v Celju.
6. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 38. člena ZKP odločilo, da je za odločanje v obravnavani kazenski zadevi krajevno pristojno Okrožno sodišče v Celju.