Jedro

Z razširjeno domnevo nevarnosti po 1. točki 1. odstavka 258. člena ZIZ, ki jo je uveljavila novela ZIZ-I, se pravni položaj dolžnika spreminja, saj upniku daje možnost zavarovanja njegove denarne terjatve s predhodno odredbo, takih posledic svojega ravnanja pa v času ugovora dolžnik ni mogel predvideti. Prehodno določbo 9. člena novele ZIZ-I, po kateri se postopki, v katerih je bil predlog za izvršbo, predlog za nasprotno izvršbo ali predlog za zavarovanje, vložen pred uveljavitvijo te novele, nadaljujejo in končajo po določbah te novele, je razumeti le tako, da se nanaša samo na tista procesna dejanja (in njihovo vsebino) strank, ki so bila opravljena po uveljavitvi te novele.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pritožnik sam nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče zavrnilo predlog za izdajo predhodne odredbe v zavarovanje upnikove denarne terjatve v znesku 3.998,16 EUR.

2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožil upnik, uveljavljal pa je pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava ter predlagal spremembo izpodbijanega sklepa z ugoditvijo njegovemu predlogu in izdajo predlagane predhodne odredbe, podrejeno pa razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje.

3. Pritožba je bila vročena dolžniku (toženi stranki), ki nanjo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Z novelo ZIZ-I (ki je začela veljati 16. 04. 2011) je zakon glede predpostavk za izdajo predhodne odredbe razširil domnevo nevarnosti za uveljavitev upnikove denarne terjatve tudi na primer, ko se predlog za zavarovanje opira na sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine, proti kateremu je bil pravočasno vložen ugovor, če dolžnik v ugovoru zanika obstoj obligacijskega razmerja z upnikom, upnik pa predloži listino, iz katere izhaja verjetnost obstoja obligacijskega razmerja (1. točka 1. odstavka 258. člena ZIZ). S tem je novela ZIZ-I razširila materialnopravne predpostavke za domnevo nevarnosti uveljavitve upnikove terjatve. Pritrditi je pritožniku, da je s tem novela zaradi preprečitve možnosti zlorabe instituta ugovora zoper sklep o izvršbi uvedla dodaten ukrep za pospešitev izvršilnih postopkov in zagotovitev večje učinkovitosti izvršbe. Toda ta ukrep je lahko kot sankcija za neutemeljeno uveljavljan dolžnikov ugovor neobstoja obligacijskega razmerja zoper sklep o izvršbi učinkovit šele, ko je dolžnik seznanjen z možnostjo izdaje predhodne odredbe, če bi se izkazalo, da je tak njegov ugovor neutemeljen, vložen pa zgolj zaradi zavlačevanja postopka. Očitno je torej, da je namen zakonodajalca lahko dosežen šele po uveljavitvi novele ZIZ-I. 6. Do uveljavitve novele ZIZ-I neutemeljen dolžnikov ugovor neobstoja obligacijskega razmerja z upnikom ni imel avtomatično za posledico obstoj ene od predpostavk za izdajo predhodne odredbe - to je obstoj nevarnosti, da bo brez izdaje predhodne odredbe uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Predvidljivost zakonskih posledic konkretnih ravnanj pa je bistvo pravne varnosti, inkorporirane v 2. člen Ustave RS, da je Slovenija pravna država.

7. Po presoji pritožbenega sodišča je zmotno pritožbeno stališče, da se z razširjeno domnevo nevarnosti uveljavitve terjatve po noveli ZIZ-I zgolj dopolnjuje postopkovne možnosti izdaje predhodne odredbe. Novela namreč določa nove materialnopravne predpostavke za izdajo predhodne odredbe, vezane prav na vsebino dolžnikovega ugovora zoper izvršilni sklep. Ni dvoma, da po noveli ZIZ-I razširjena domneva nevarnosti iz 1. točke 1. odstavka 258. člena ZIZ glede na vsebino ugovora neobstoja obligacijskega razmerja z upnikom posega v pravni položaj dolžnika, saj pred navedeno novelo tak dolžnikov ugovor zanj ni imel pravnih posledic, ki jih uveljavlja novela. Načelo zaupanja v pravo zato utemeljuje zaključek, da bi upoštevanje ugovora, vloženega še pred uveljavitvijo novele ZIZ-I kot vsebinske materialne predpostavke za presojo nevarnosti uveljavitve upnikove terjatve, po noveli ZIZ-I privedlo do nedopustnega retroaktivnega učinka te novele.

8. Pritrditi je pritožniku, da je po 2. odstavku 155. člena Ustave RS dopusten tudi retroaktiven učinek zakona, vendar le ob predpostavki, da to zahteva javna korist in da se s tem ne posega v pridobljene pravice. Če o javni koristi, ki je v učinkovitem izvršilnem postopku (k temu pa pripomore tudi preprečevanje vlaganja špekulativnih ugovorov zoper izvršilni sklep, namenjenih zavlačevanju postopka), ne gre dvomiti, pa retroaktivna veljava novele ZIZ-I z upoštevanjem vsebine ugovora, vloženega pred uveljavitvijo te novele, predstavlja nedopusten poseg v pridobljene pravice dolžnika. Edina posledica dolžnikovega neutemeljenega ugovora neobstoja obligacijskega razmerja z upnikom je bila namreč pred uveljavitvijo novele ZIZ-I stroškovna. Dolžnik je moral poleg svojih nositi tudi tožnikove stroške, če v izvršilnemu postopku sledečem pravdnem postopku (2. odstavek 62. člena ZIZ) ni uspel. Z razširjeno domnevo nevarnosti po 1. točki 1. odstavka 258. člena ZIZ, ki jo je uveljavila novela ZIZ-I, pa se pravni položaj dolžnika spreminja, saj upniku daje možnost zavarovanja njegove denarne terjatve s predhodno odredbo, takih posledic svojega ravnanja pa v času ugovora dolžnik ni mogel predvideti.

9. Pritožbeno sodišče zato meni, da je tudi prehodno določbo 9. člena novele ZIZ-I, po kateri se postopki, v katerih je bil predlog za izvršbo, predlog za nasprotno izvršbo ali predlog za zavarovanje, vložen pred uveljavitvijo te novele, nadaljujejo in končajo po določbah te novele, razumeti le tako, da se nanaša samo na tista procesna dejanja (in njihovo vsebino) strank, ki so bila opravljena po uveljavitvi te novele.

10. Ob povedanem se izkaže, da pritožba ni utemeljena. Ker prvostopenjsko sodišče tudi ni zagrešilo drugih kršitev, na katere mora pritožbeno sodišče ob reševanju pritožbe paziti po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP in v zvezi s 15. členom ZIZ), je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. Izrek o upnikovih pritožbenih stroških temelji na 1. odstavku 165. člena v zvezi s 154. členom ZPP in 15. členom ZIZ in je posledica njegovega neuspeha v pritožbenem postopku.