U-I-52/96

19.12.1996

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Lea Souvana in drugih, ki jih zastopa Irena Polak-Remškar, odvetnica v Ljubljani, na seji dne 19. decembra 1996

s k l e n i l o :

Pobuda za oceno ustavnosti četrtega odstavka 50. člena Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (Uradni list RS, št. 55/92, 7/93 in 31/93) in devetega odstavka v zvezi s tretjim odstavkom 25. c člena Zakona o privatizaciji pravnih oseb v lasti Sklada RS za razvoj in obveznostih Agencije RS za prestrukturiranje in privatizacijo (Uradni list RS, št. 71/94 in 57/95) se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Pobudniki navajajo, da so denacionalizacijski upravičenci za vrnitev nepremičnin, ki se nahajajo v sredstvih zavezanca družbe DOM d.o.o. iz Ljubljane. Predmet denacionalizacije naj bi bili številni poslovni prostori na območju mesta Ljubljane, v katerih zavezana družba izvaja svojo dejavnost. Navajajo, da se je podjetje DOM p.o. pred sprejemom Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju: ZDen) preoblikovalo v kapitalsko družbo s statusom družbe z omejeno odgovornostjo, z dokapitalizacijo družbe FINMEDIA d.d. pa naj bi bila družba DOM postala družba v mešani lastnini. Zaradi napačnih knjigovodskih vrednosti sredstev in zaradi neupoštevanja vrednosti stavbišč in arhivskega materiala naj bi FINMEDIA z dokapitalizacijskim vložkom, vloženim v družbo DOM, pridobila večinski poslovni delež, ki je znašal 52,87% celotne osnovne glavnice družbe DOM. Knjigovodska vrednost nepremičnin naj bi bila ob preoblikovanju in dokapitalizaciji najmanj 6,8 krat nižja od vrednosti, izračunane na podlagi Uredbe o metodologiji za izdelavo otvoritvene bilance stanja (Uradni list RS št. 24/93,62/93, 72/93,19/94 in 45/94 - v nadaljevanju: Uredba o metodologiji), čeprav naj tudi ta ne bi upoštevala tržne vrednosti nepremičnin, ki je višja od vrednosti, izračunane na njeni podlagi.

Dne 29. oktobra 1992 naj bi družbenik FINMEDIA svoj poslovni delež v družbi DOM prodal avstrijski družbi MCT GmbH, dan za tem pa je po navedbah pobudnikov Ministrstvo za kulturo izdalo odločbo o denacionalizaciji, s katero je zavezalo družbo DOM, da poslovno stavbo na Mestnem trgu 24 v Ljubljani vrne v last

2.denacionalizacijskim upravičencem. Zoper odločbo Ministrstva je zavezanec sprožil upravni spor, Vrhovno sodišče pa je njegovemu tožbenemu zahtevku ugodilo in s sodbo U 1069/92-10 z dne 27. januarja 1994 prvostopenjsko odločbo Ministrstva za kulturo odpravilo. Svojo odločitev je oprlo na 16. člen ZDen, po katerem družbe v mešani lastnini niso zavezanci za vrnitev nacionaliziranega premoženja v naravi. Med tem je upravni organ na predlog pobudnikov izdal začasno odredbo, s katero je družbi DOM prepovedal razpolaganje s to nepremičnino in ji naložil, da jo mora izločiti iz lastninskega preoblikovanja.

3.S sklepom z dne 2. junija 1994 je upravni organ prekinil postopek denacionalizacije, upravičence pa napotil, da zatrjevano špekulativnost ravnanja zavezanca pri preoblikovanju v mešano kapitalsko družbo uveljavijo v pravdi pred sodiščem. S preoblikovanjem v mešano družbo naj bi se zavezanec izognil vračanju podržavljenega premoženja v naravi. V tej zvezi so pobudniki vložili tožbo na ugotovitev ničnosti pravnih poslov, ki so bili podlaga za preoblikovanje družbe DOM v mešano družbo, in tožbo na ugotovitev ničnosti vpisa mešane družbe v sodni register. Utemeljenost tožbenega zahtevka naj bi izhajala iz odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-72/93 z dne 20. aprila 1995 (OdlUS IV, 42), po kateri se četrti odstavek 16. člena ZDen ne uporablja v primerih, ko gre za zavezance, v katerih je zasebni kapital udeležen z bagatelnim vložkom.

4.Pobudniki nadalje navajajo, da so dne 22. maja 1995 Ministrstvu za kulturo predlagali nadaljevanje postopka denacionalizacije, svoj predlog pa so utemeljevali z dokazi o očitnem nesorazmerju med vrednostjo premoženja, ki naj bi ga družba DOM v postopku denacionalizacije vrnila denacionalizacijskim upravičencem v naravi, in višino z dokapitalizacijo vloženega kapitala družbe FINMEDIA v družbo DOM. Po ugotovitvah Agencije za plačilni promet, nadziranje in informiranje je znašala vrednost nepremičin v družbi DOM na dan 1. januarja 1993 233,574.857,00 SIT, vrednost nepremičnin, ki jih zahtevajo pobudniki v naravi, pa 148,467.867,00 SIT, medtem ko naj bi bil vložek družbe FINMEDIA le 10,000.000,00 SIT. O predlogu za nadaljevanje postopka Ministrstvo za kulturo po navedbah pobudnikov še ni odločilo.

5.Statusno preoblikovanje v družbo v mešani lastnini je zavezanec izvedel v času, ko je osnutek ZDen že bil v obravnavi in ko je že lahko pričakoval, da bo zavezanec za vrnitev podržavljenega premoženja. Špekulativnost zavezanca pa naj bi se ne nanašala le na namen, da se izogne vrnitvi podržavljenega premoženja, ampak tudi na pričakovano lastninsko preoblikovanje.

6.Pobudniki se ne strinjajo s stališčem, da je ničnost pravnih poslov pristojno ugotoviti le sodišče. To bi po mnenju pobudnikov v postopkih denacionalizacije lahko ugotovil tudi upravni organ. Zlasti pa naj bi to veljalo za špekulativne posle, za katere je bistvena slaba vera. Ker je na podlagi teh poslov premoženje zavezanca prešlo v zasebno last, bi se moralo po prepričanju pobudnikov tako premoženje vračati upravičencem na podlagi 89. člena ZDen. Ničnost pravnih poslov pa bi se po prepričanju pobudnikov lahko ugotavljala tudi v skladu z 88. členom ZDen. V tej zvezi pobudniki predlagajo, da naj Ustavno sodišče interpretativno dopolni obrazložitev v 3. točki citirane odločbe ali pa o tem zavzame stališče v zvezi s presojo četrtega odstavka 50. člena Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (v nadaljevanju: ZLPP) in devetnega odstavka v zvezi s tretjim odstavkom 25. c člena Zakona o privatizaciji pravnih oseb v lasti Sklada RS za razvoj in obveznostih Agencije za prestrukturiranje in privatizacijo (v nadaljevanju: ZPPOLS). Interpretacija citiranih določb obeh zakonov naj bi imela v praksi velik pomen in naj bi olajšala delo upravnim in sodnim organom, denacionalizacijskim upravičencem pa naj bi omogočila uveljavitev pravic brez nepotrebnega zavlačevanja. Interpretacija Ustavnega sodišča naj bi odpravila nove špekulacije, ki se jih po trditvah pobudnikov poslužujejo zavezanci. Tako naj bi po objavi v 3. točki citirane odločbe Ustavnega sodišča zavezana družba DOM priznala, da je bil dokapitalizacijski vložek FINMEDIE nasproti vrednosti nacionaliziranega premoženja prenizek, zato pa naj bi koncem leta 1995 družbenika pozvala k doplačilu vložka. Na ta način naj bi poskušala obiti citirano odločbo Ustavnega sodišča. Po mnenju pobudnikov bi interpretacija Ustavnega sodišča, ki jo pobudniki v vlogi predlagajo, bistveno prispevala k uveljavljanju načela pravne države.

7.Po prepričanju pobudnikov so izpodbijane določbe ZLPP in ZPPOLS ovira za uveljavljanje denacionalizacijskih zahtevkov. Družbeni kapital tistih podjetij, ki se v rokih, določenih po 20. členu ZLPP, niso lastninsko preoblikovala, naj bi na podlagi četrtega odstavka 50. člena ZLPP prešel v last Sklada RS za razvoj (v nadaljevanju: Sklad). To naj bi se zgodilo tudi v primeru družbe DOM. Sklad naj bi se na podlagi izpodbijane določbe devetega odstavka v zvezi s tretjim odstavkom 25. c člena ZPPOLS vpisal v sodnem registru kot družbenik na poslovnem deležu, ki ga v osnovni glavnici družbe predstavlja družbeni kapital. S tem pa naj bi izpodbijane določbe ZLPP in ZPPOLS posegle v pravice pobudnikov, ki so jih ti v skladu s 13. členom ZLPP že pridobili. S posegom v zavarovanje njihovih zahtevkov do vrnitve nacionaliziranega premoženja v naravi, je bilo po mnenju pobudnikov kršeno načelo pravne države, določeno v 2. členu Ustave, kršena naj bi bila njihova pravica do zasebne lastnine po 33. členu Ustave, kršeno naj bi bilo načelo prepovedi retroaktivnega učinkovanja predpisov in načelo, po katerem je prepovedano poseganje v že pridobljene pravice po 155. členu Ustave, ter načelo enakosti pred zakonom po 14. členu Ustave.

8.Pobudniki navajajo, da je v primerih, ko so podjetja družbeni kapital pred uveljavitvijo ZDen brezplačno prenesla na Sklad, denacionalizacijski zavezanec podjetje oziroma Sklad. Navajajo, da je tako stališče v zvezi s četrtim odstavkom 50. člena ZLPP na obči seji dne 23. aprila 1995 zavzelo Vrhovno sodišče. Prehod družbenega kapitala na Sklad po četrtem odstavku 50. člena ZLPP naj bi omogočil lastninsko preoblikovanje v denacionalizaciji zavezanih podjetij, toda ne po ZLPP, ampak po ZPPOLS, po katerem pa izdelava otvoritvene bilance stanja po Uredbi o metodologiji ni obvezna. Izdelala naj bi se na podlagi cenitve pooblaščenega cenilca. To naj bi po mnenju pobudnikov omogočalo, da se lahko po 13. členu ZLPP zavarovani denacionalizacijski zahtevki vključijo v osnovni kapital podjetij, upravičenci pa naj bi izgubili vsako garancijo za vrnitev premoženja v naravi. Zakon po navedbah pobudnikov ne določa, da se pri lastninskem preoblikovanju, ki ga izvede Sklad, upoštevajo že izdane začasne odredbe. Z vpisom Sklada kot družbenika na družbi v sodni register naj bi družbeni kapital pridobil znanega lastnika, kar pa naj bi denacionalizacijskim upravičencem onemogočilo uveljavitev njihovih zahtevkov v naravi. To naj bi imelo za posledico nove prekinitve postopkov in potrebo po vlaganju novih tožb po 88. členu ZDen.

Izpodbijane določbe ZPPOLS naj bi zanikale možnost, da se v korist denacionalizacijskih upravičencev upoštevajo sredstva, ki so bila izločena po ZLPP. Ker ZPPOLS ni uzakonil, da mora Sklad v postopku lastninskega preoblikovanja upoštevati v korist denacionalizacijskih upravičencev zavarovane zahtevke, naj bi kršil Ustavo. Agencija za privatizacijo v postopku lastninjenja ne sodeluje, zato naj bi ostali zahtevki denacionalizacijskih upravičencev povsem nezavarovani.

9.Denacionalizacijski upravičenci, ki uveljavljajo svoje zahtevke v družbenih podjetjih oziroma družbah, ki se lastninsko preoblikujejo na podlagi ZLPP, in tisti, ki uveljavljajo zahtevke v podjetjih oziroma družbah, katerih družbeni kapital je prešel na Sklad, naj bi bili v neenakem položaju.

10.Pobudniki menijo, da so izpolnjeni pogoji za začasno zadržanje izvrševanja izpodbijanih določb ZLPP in ZPPOLS, ki jih Zakon o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS) določa v 39. členu, in predlagajo, da Ustavno sodišče do končne določitve njihovo izvajanje zadrži.

B.

11.V skladu s 24. členom ZUstS lahko vsakdo Ustavnemu sodišču da pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa, če za to izkaže pravni interes. Ta je podan, če predpis, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. Da bi bil pobudnikov interes podan, mora biti individualen in ne splošen ali abstrakten, v obrambi katerega bi lahko nastopal vsak posameznik. Pobudnikov izkaz pravnega interesa je procesna predpostavka za dopustnost postopanja in odločanja Ustavnega sodišča.

12.Po prvem odstavku 50. člena ZLPP je Agencija RS za plačilni promet, nadziranje in informiranje oziroma po uveljavitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Agenciji za plačilni promet, nadziranje in informiranje (Uradni list RS, št. 58/95) Agencija RS za revidiranje (v nadaljevanju: Agencija za revidiranje) pristojna za izvajanje postopkov revizije po 49. in 49. a členu ZLPP. Če Družbeni pravobranilec (v nadaljevanju: DP) na podlagi revizijskega poročila oceni, da je v dosedanjih postopkih lastninskega preoblikovanja, reorganizacije ali pri poslovanju podjetja prišlo do oškodovanja družbenega kapitala , v skladu z drugim odstavkom 50. člena ZLPP začne ustrezen postopek za ugotovitev ničnosti ali postopek za razveljavitev posameznih dejanj ali pogodb, sklenjenih v škodo družbenega kapitala. Do rešitve spora pred sodiščem ni mogoče začeti ali nadaljevati nobenega statusnega preoblikovanja, razen če podjetje uskladi dosedanje postopke ali pogodbe z zahtevami DP in Agencije za prestrukturiranje in privatizacijo (v nadaljevanju: Agencija). V četrtem odstavku 50. člena ZLPP je določeno, da v primerih, ko uskladitev razmerij ni mogoča ali ko podjetje ne more začeti ali nadaljevati lastninskega preoblikovanja do izteka rokov, določenih v 20. členu ZLPP, preide celoten družbeni kapital podjetja na Sklad. Privatizacijo poslovnega deleža, ki ustreza družbenemu kapitalu, Sklad izvede na podlagi ZPPOLS. Ta v devetem odstavku v zvezi s tretjim odstavkom 25. c člena določa, da se pri podjetjih oziroma družbah, ki so v skladu s 25. a členom istega zakona že organizirana v pravno-organizacijski obliki družbe z omejeno odgovornostjo, na poslovnem deležu, ki ustreza družbenemu kapitalu v osnovni glavnici družbe, vpiše Sklad. Pri vpisu spremem, nastalih s prenosom družbenega kapitala na Sklad, se smiselno uporabi četrti odstavek 50. člena ZLPP.

13.Pobudniki so pobudo za presojo četrtega odstavka 50. člena ZLPP in devetega odstavka v zvezi s tretjim odstavkom 25. c člena ZPPOLS zasnovali na konkretnem dejanskem stanu. Izpodbijane določbe razumejo tako, kot da je nacionalizirano premoženje, katerega vrnitev v naravi so si v postopku denacionalizacije zavarovali v skladu z 11. členom ZLPP, vključeno v družbeni kapital družbe DOM. S prehodom družbeništva na družbenem kapitalu na Sklad pa naj bi ta postal denacionalizacijski zavezanec namesto družbe DOM. Tako razumevanje izpodbijanih določb ni pravilno. Po 13. členu ZLPP mora zavezano podjetje oziroma zavezana gospodarska družba stvari, katerih vrnitev v naravi je pristojni upravni organ z izdajo začasne odredbe zavaroval, izločiti iz družbenih sredstev in se na njih ne more lastninsko preoblikovati. Predmet lastninjenja so tako izločena sredstva lahko šele, če pristojni upravni organ zahtevek za denacionalizacijo delno ali v celoti zavrne s pravnomočno odločbo. Ministrstvo za kulturo je na zahtevo pobudnikov s sklepom št. 464-55/92 LP z dne 22. marca 1993 zavarovalo njihov zahtevek, da se jim vrne premoženje v naravi.

Družbi DOM je prepovedalo razpolaganje z nepremičninami, katerih vrnitev pobudniki zahtevajo, in ji hkrati naložilo, da sredstva popiše in izloči iz lastninskega preoblikovanja. Definiranje družbenika na družbenem kapitalu družbe DOM nima nikakršnega vpliva na obveznosti družbe, ki ji jih je z začasno odredbo naložilo Ministrstvo. S prenosom družbenega kapitala na Sklad je ta postal lastnik na poslovnem deležu družbe, identiteta družbe kot samostojnega civilnopravnega subjekta pa se s tem ni spremenila. S prenosom družbenega kapitala družbe DOM na Sklad ta ni postal zavezanec za vrnitev premoženja. Pravni položaj denacionalizacijskih upravičencev se ni spremenil, zato pobudniki za izpodbijanje četrtega odstavka 50. člena ZLPP in devetega odstavka v zvezi s tretjim odstavkom 25. c člena ZPPOLS v smislu 24. člena ZUstS ne izkazujejo pravnega interesa.

14.Pobudniki navajajo, da v denacionalizacijskem postopku zahtevajo vrnitev podržavljenih nepremičnin v naravi. Pravica, da jim zavezana družba DOM vrne premoženje v naravi, naj bi izhajala iz odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-72/93, s katero je to razveljavilo četrti odstavek 16. člena ZDen, kolikor se nanša na pravne osebe v mešani lastnini, v katerih je zasebni oziroma tuj kapital udeležen z bagatelnim vložkom. Vrednost družbenega kapitala in zatrjevane razlike, ki bi lahko nastale zaradi različnih metod pri izdelavi otvoritvene bilance podjetja oziroma družbe v postopku lastninskega preoblikovanja na podlagi 4. člena ZLPP in 4. členu ZPPOLS, po oceni Ustavnega sodišča ne bi imele nobenega vpliva na uveljavljanje denacionalizacijskih zahtevkov pobudnikov. Različen položaj bi morda lahko nastal v postopku lastninjenja družbenega kapitala po ZLPP oziroma po ZPPOLS za udeležence interne razdelitve in notranjega odkupa, ne pa za pobudnike. Iz pobude smiselno izhaja, da pobudniki izpodbijajo tudi citirani določbi obeh zakonov, za kar pa, kot rečeno, ne izkazujejo pravnega interesa, ker ugotavljanje vrednosti družbenega kapitala po različnih metodah, ki jih ZLPP dopušča, ne vpliva na pravice pobudnikov in njihov pravni položaj.

15.Ustavno sodišče predloga pobudnikov naj izda dopolnjeno obrazložitev odločbe št. U-I-72/93, tako da bo interpretiralo 88. in 89. člen ZDen, ni obravnavalo. Ustavno sodišče obrazložitev izdanih odločb ne dopolnjuje. V skladu z 21. členom ZUstS lahko odloča le o skladnosti predpisov z Ustavo.

C.

16.Ustavno sodišče je ta sklep sprejelo na podlagi 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Tone Jerovšek in sodniki mag. Matevž Krivic, mag. Janez Snoj, dr. Lovro Šturm, Franc Testen in dr. Boštjan M. Zupančič. Sklep je sprejelo soglasno.

P r e d s e d n i k dr. Tone Jerovšek