Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da je bil sklep o izvršbi izdan na podlagi primernega izvršilnega naslova na podlagi 2. točke drugega dostavka 17. člena ZIZ - izvršljivega notarskega zapisa, ki ustreza merilom iz 20.a člena ZIZ in 21. člena ZIZ ter da je na tak izvršilni naslov v skladu z načelom formalne legalitete vezano in se v pravilnost in zakonitost izvršilnega naslova, zato ne more spuščati. Na izvršilni naslov je vezano, vse dokler ni z ustreznimi pravnimi sredstvi spremenjen, odpravljen ali razveljavljen.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II.Dolžnik mora v osmih dneh od vročitve tega sklepa povrniti upniku njegove stroške pritožbenega postopka v znesku 597,32 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo dolžnikov ugovor (I. točka izreka) in dolžniku naložilo, da mora v osemdnevnem roku upniku povrniti nadaljnje izvršilne stroške odgovora na ugovor v višini 597,31 EUR (II. točka izreka).

2.Dolžnik vlaga zoper citirani sklep pravočasno laično pritožbo brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP, oboje v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Smiselno izpodbija sklep v celoti. Navaja, da od upnika nikoli ni prejel denarja, zato upniku ni ničesar dolžan. Upnik je grozil njemu in njegovi punci, razen prisilnega podpisa pri notarju na lažni posojilni pogodbi pa upnik nima dokaza.

3.Pritožba je bila v skladu s prvim odstavkom 344. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oboje v zvezi s 15. členom ZIZ, vročena upniku, ki je nanjo odgovoril. Pritožbenemu sodišču predlaga zavrnitev oziroma zavrženje pritožbe ter naložitev dolžniku, da upniku povrne stroške pritožbenega postopka. Obrazloženo nasprotuje pritožbenim navedbam in pritrjuje stališču in razlogom sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu. Dodaja, da se dolžnik spreneveda in zavaja, da nikoli ni prejel posojila in zanika, da bi bil dolžnik prisiljen podpisati pogodbo.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Pritožbeno sodišče uvodoma pojasnjuje, da je za odločitev v obravnavani zadevi pristojno na podlagi sklepa predsednika Vrhovnega sodišča RS Su 613/2024 z dne 8. 5. 2024 o prenosu pristojnosti.

6.Predmet pritožbenega preizkusa je sklep o ugovoru zoper sklep o dovolitvi izvršbe na podlagi izvršilnega naslova. Po drugem odstavku 53. člena ZIZ mora biti ugovor obrazložen in mora dolžnik navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen. Razlogi za ugovor so primeroma našteti v prvem odstavku 55. člena ZIZ.1

7.Iz razlogov izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje izhaja (kar ni pritožbeno izpodbijano):

-v obravnavani zadevi je bil sklep o izvršbi z dne 3. 7. 2023 izdan zaradi izterjave izvršljive upnikove denarne terjatve v višini 40.000 EUR s pripadki ter stroškov postopka2 na podlagi izvršilnega naslova - Pripoznalne pogodbe, sestavljene v izvršljivem notarskem zapisu notarja A. A. opr. št. SV 118/21 z dne 25. 3. 2021, sklenjene med upnikom kot posojilodajalcem in dolžnikom kot posojilojemalcem (v nadaljevanju notarski zapis);

-izvršba je bila dovoljena na dolžnikovo nepremičnino ID znak: parcela XXX 821/12 (II. točka izreka), upnikov predlog za izvršbo z rubežem denarnih sredstev dolžnika na računih pri organizacijah za plačilni promet pa je bil zavržen (III. točka izreka);

-iz notarskega zapisa je razvidno:

-dolžnik je z upnikom sklenil ustno Posojilno pogodbo za posojeni denar v višini 40.000 EUR in je s podpisom notarskega zapisa izrecno potrdil, da je na dan podpisa notarskega zapisa že prejel posojeni denar v višini 40.000 EUR v gotovini na roke (pod "Prvič");

-dolžnik se je zavezal vrniti posojilo najkasneje do 24. 6. 2021, upnik pa se je zavezal dolžniku po prejemu oziroma vračilu denarnega zneska v višini 40.000 EUR ali za del tega izdati pisno potrdilo o povračilu dolga oziroma dela dolga (pod "Drugič");

-dolžnik je izrecno soglašal z neposredno izvršljivostjo terjatve v višini 40.000 EU s pogodbeno dogovorjeno obrestno mero v višini 4 % letno in v primeru zamude s plačilom tega zneska z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posojila z dne 24. 6. 2021, kar je dolžnik s podpisom na vsaki strani notarskega zapisa in tudi na zadnji strani potrdil (pod "Četrtič").

8.Pritožbeno sodišče pritrjuje zaključku sodišča prve stopnje o neutemeljenosti ugovora. Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da je bil sklep o izvršbi izdan na podlagi primernega izvršilnega naslova na podlagi 2. točke drugega dostavka 17. člena ZIZ3 - izvršljivega notarskega zapisa, ki ustreza merilom iz 20.a člena ZIZ4 in 21. člena ZIZ5 ter da je na tak izvršilni naslov v skladu z načelom formalne legalitete vezano. Zato se ne more spuščati v pravilnost in zakonitost izvršilnega naslova. Na izvršilni naslov je vezano, vse dokler ni izvršilni naslov z ustreznimi pravnimi sredstvi spremenjen, odpravljen ali razveljavljen.

9.Dolžnik v pritožbi ponavlja ugovorne trditve o neprejemu posojila in prisilnem podpisu notarskega zapisa. Te ugovorne navedbe ne predstavljajo pravno relevantnih razlogov, ki bi preprečevali izvršbo na podlagi izvršilnega naslova (55. člen ZIZ), kot je dolžniku pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, zato je dolžnikov ugovor pravilno zavrnilo kot neutemeljen (četrti odstavek 58. člena ZIZ). Izvršilni postopek je namenjen le realizaciji upnikove terjatve, saj sta bila obstoj in višina terjatve že ugotovljena v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov, dolžnik pa lahko navedbe, da je bil notarski zapis prisiljen podpisati in da posojila ni prejel, uveljavlja v pravdnem (in ne izvršilnem) postopku (natančneje glej 6. in 10. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje).

10.Glede na neutemeljenost pritožbenih navedb, pri čemer pritožbeno sodišče ni našlo kršitev, na obstoj katerih pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ), je bilo pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in sklep sodišča prve stopnje potrditi (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11.Kadar sodišče zavrne pravno sredstvo, odloči tudi o stroških, ki so nastali med postopkom v zvezi z njim (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Dolžnik, ki s pritožbo ni uspel, svojih pritožbenih stroškov ni priglasil, mora pa v roku osem dni povrniti upniku, ki je odgovoril na pritožbo, njegove potrebne stroške odgovora na pritožbo (peti odstavek 38. člena ZIZ). Ti stroški predstavljajo znesek 597,32 EUR; pritožbeno sodišče jih je odmerilo v skladu z Odvetniško tarifo (v nadaljevanju OT), ob upoštevanju vrednosti spornega predmeta 40.000,00 EUR in vrednosti točke 0,60 EUR (prvi odstavek 13. člena OT). Priznalo je: 800 točk za odgovor na pritožbo (tar. št. 31/7 OT v zvezi s tar. št. 19 OT), 16 točk za pavšalni znesek materialnih stroškov (tretji odstavek 11. člena OT) in 22 % DDV v znesku 107,72 EUR (drugi odstavek 2. člena in drugi odstavek 12. člena OT). Pritožbeno sodišče ni priznalo priglašenih 100 točk za posvet s stranko, saj je ta storitev kot nesamostojna že zajeta v priznani nagradi za odgovor na pritožbo. Odmerjene stroške mora dolžnik plačati plačati v roku osem dni, ki začne teči naslednji dan po vročitvi tega sklepa (313. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti do plačila (prvi odstavek 299. člena in prvi odstavek 378. člena Obligacijskega zakonika).

-------------------------------

1Po prvem odstavku 55. člena ZIZ je mogoče ugovor zoper sklep o izvršbi vložiti iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo, zlasti pa: 1. če sodišče, ki je izdalo sklep o izvršbi, zanj ni bilo pristojno; 2. če listina, na podlagi katere je bila dovoljena izvršba, ni izvršilni naslov ali verodostojna listina; 3. če odločba, na podlagi katere je bil izdan sklep o izvršbi, še ni izvršljiva; 4. če je odločba, na podlagi katere je bil izdan sklep o izvršbi, razveljavljena, odpravljena ali spremenjena; 5. če je poravnava, na podlagi katere je bil izdan sklep o izvršbi, razveljavljena ali izrečena za nično; 6. če še ni pretekel rok za izpolnitev terjatve ali če še ni nastopil pogoj, ki je bil določen v poravnavi; 7. če je izvršba dovoljena na stvari, denarno terjatev ali na druge pravice, ki so izvzete iz izvršbe, oziroma na katerih je možnost izvršbe omejena; 8. če je terjatev prenehala na podlagi dejstva, ki je nastopilo po izvršljivosti odločbe ali pred tem, toda v času, ko dolžnik tega ni mogel uveljavljati v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov, oziroma če je terjatev prenehala na podlagi dejstva, ki je nastopilo po sklenitvi poravnave; 9. če je upnik odložil izpolnitev obveznosti za čas, ki še ni potekel; 10. če je pretekel rok, v katerem je po zakonu mogoče predlagati izvršbo; 11. če je nastopilo zastaranje terjatve, o kateri je bilo odločeno v izvršilnem naslovu; 12. če terjatev ni prešla na upnika oziroma če obveznost ni prešla na dolžnika.

2S sklepom o izvršbi je bilo dolžniku naloženo plačilo 230,66 EUR izvršilnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka).

3Po 2. točki drugega odstavka 17. člena ZIZ je izvršilni naslov tudi izvršljiv notarski zapis.

4Po prvem odstavku 20.a členu ZIZ je notarski zapis izvršljiv, če je dolžnik v njem soglašal z njegovo neposredno izvršljivostjo in če je terjatev, ki izhaja iz notarskega zapisa, zapadla. Po drugem odstavku 20.a člena ZIZ se zapadlost terjatve dokazuje z notarskim zapisom, javno listino ali po zakonu overjeno listino.

5Po prvem odstavku 21. člena ZIZ je izvršilni naslov primeren za izvršbo, če so v njem navedeni upnik in dolžnik ter predmet, vrsta, obseg in čas izpolnitve obveznosti.

-------------------------------

Zveza

Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 15, 17, 17/2, 20a, 20a/1, 20a/2, 21, 21/1, 55, 55/1 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 365, 365-2

Pridruženi dokumenti

Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.