Jedro

Glede na to, da je dolžnikova žena poročena z dolžnikom od l. 1986, da je bil sporazum kot izvršilni naslov sklenjen l. 1993, da je ugovor vložila l. 1999, je verjetneje, da je šlo pri preobremenitvi nepremičnine za skupno in sporazumno razpolaganje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor L.P. kot tretje osebe, zavrglo pa je predlog za ponovno ugotovitev vrednosti. Ugotovilo je, da L.P. kot tretja oseba ni verjetno izkazala, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo.

Proti sklepu se L. P. pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga razveljavitev sklepa. Navaja, da je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, saj je M.P. z darilno pogodbo z dne 28.1.1988 prejel samo zemljišče, z gradnjo pa sta zakonca P. šele po pridobitvi gradbenega dovoljenja, ki je bilo izdano 22.4.1988. Udeleženka ni prejela odgovorov upnikov prej kot s sklepom, ki ga s to pritožbo izpodbija. Če bi odgovore prejela, bi lahko pojasnila detajle v zvezi z datumi darilne pogodbe. Tako upniki zanemarjajo dejstvo, da je bila stavba vpisana šele štiri leta kasneje, kar pomeni, da gre za premoženje, pridobljeno v zakonski skupnosti. Dolžnik je najemal kredite za opravljanje svoje poslovne dejavnosti in ne za skupen namen. Če bi sodišče udeleženki pravočasno dostavilo odgovore upnikov, bi udeleženka nanje lahko odgovorila. Pritožbi prilaga kopijo darilne pogodbe, kopijo gradbenega dovoljenja, medtem ko je kopijo zemljiškoknjižnega izpiska že v spisu.

Na pritožbo so upniki odgovorili.

Pritožba ni utemeljena.

Iz vsebine pritožbe izhaja, da je sporen tisti del odločitve sodišča prve stopnje, s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor tretje osebe. Zato bo na pritožbo odgovorjeno v tem obsegu.

Pritožbeno sodišče se strinja z odločitvijo in razlogi sodišča prve stopnje in kot odgovor na pritožbene trditve tem razlogom še dodaja: Ne gre za kršitev postopka, ker sodišče prve stopnje ni poslalo odgovora na ugovor udeleženki. Člen 64 in 65 Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ tega ne predvidevata.

Pritožbeno sodišče se tudi strinja s tem, da L. P. kot tretja oseba ni verjetno izkazala, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo (čl. 64/1 ZIZ). Poleg tega, kar je zapisalo sodišče prve stopnje, je treba ugotoviti, da svoje pravice tudi iz naslednjih razlogov ni verjetno izkazala: trdi, da je z dolžnikom poročena od leta 1986, da gre v resnici za skupno premoženje in da je dolžnik kredite jemal za poslovno dejavnost. Tudi če gre v resnici za skupno premoženje, pa ona niti ne trdi, da ni mogla vedeti, da mož najema kredite in obremenjuje skupno premoženje. Glede na skupno življenje - trdi, da je z dolžnikom poročena od leta 1986 - in glede na trenutek, v katerem je vložila ugovor tretjega (sporazum kot izvršilni naslov je bil sklenjen v letu 1993), je verjetneje, da je za razpolaganje vedela, pa ni nasprotovala. Verjetno je torej, da je šlo pri obremenitvi nepremičnine za skupno in sporazumno razpolaganje (čl. 52 in 53 Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - ZZZDR). Tako torej svoje pravice po 1. odst. 64. čl. ZIZ ni verjetno izkazala.

Neutemeljeno pritožbo je bilo zato treba zavrniti in sklep potrditi (čl. 365 tč. 2 Zakona o pravdnem postopku v zvezi s čl. 15 ZIZ).