Jedro

Tožeča stranka ni določno navedla ravnanj, s katerimi bi ji naj bila povzročena škoda in ni navedla, kaj natančno naj bi prestavljajo napačno zdravljenje, niti ni pojasnila, kakšna škoda naj bi ji bila povzročena. Zato ni izkazala zadostne verjetnosti za uspeh morebitne odškodninske tožbe zoper bolnišnico.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč zavrnil prošnjo tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zvezi z vložitvijo odškodninske tožbe zoper bolnišnico in zoper A.A. V obrazložitvi navaja, da iz okoliščin, ki izhajajo iz ugotovitev organa za brezplačno pravno pomoč, izhaja, da želi tožeča stranka vložiti zoper bolnišnico odškodninski zahtevek zaradi napačnega zdravljenja v času od 17. 1. 2003 do 30. 6. 2010 oziroma posledic le-tega. Kot posledice napačnega zdravljenja je navajala neurejeno zasebno življenje, brezposelnost, stigmo, slabo zdravstveno stanje. V postopku zoper A.A. pa želi doseči soočenje na sodišču glede danih izjav v zvezi s policijskim zapisnikom in razjasnitvijo te zadeve. Tožeča stranka je navajala še druga dejstva, ki pa ne tvorijo zaključene celote in iz njih ni mogoče natančno razbrati kaj želi povedati. K pisni dopolnitvi je predložila tudi listine iz katerih izhaja, da je prejemnica denarne socialne pomoči, najemnica neprofitnega stanovanja, da je bila večkrat (36 x) hospitalizirana v UKC Maribor, ter da je bila nazadnje dne 27. 10. 2012 odpuščena na lastno iniciativo.

Organ pojasnjuje, da se po določbah Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) kot pogoj za odobritev brezplačne pravne pomoči zahteva obstoj določenih tehtnih okoliščin o zadevi, ki kažejo na verjetnost, da bo pravno dejanje, ki je predmet brezplačne pravne pomoči, imelo končni uspeh. Te okoliščine so primeroma določene v 24. členu ZBPP, med drugim zakon določa tudi, da mora imeti zadeva verjeten izgled za uspeh in jo je razumno sprožati. Pri presoji ali ima zadeva verjetne izgled za uspeh pa je po mnenju organa za brezplačno pravno pomoč potrebno upoštevati ali več dokazov govori v prid kot pa v škodo stranki. Ker tožeča stranka ni določno navedla ravnanj s katerimi bi ji naj bila povzročena škoda oziroma kaj natančno naj bi predstavljalo napačno zdravljenje, niti ni pojasnila kakšna škoda bi ji naj bila povzročena, je organ ocenil, da ni izkazala zadostne verjetnosti za uspeh morebitne tožbe zoper bolnišnico (…). Ne nazadnje pa so trditve tožeče stranke, da je zdrava, v nasprotju s predloženimi dokazili iz katerih je razvidna diagnoza njene bolezni in zdravstvenega stanja. Ne samo, da bi v postopku zelo težko dokazala obstoj protipravnega ravnanja bolnišnice, še težje bi dokazala obstoj vzročne zveze, saj dejstvo, da je prejemnica denarne socialne pomoči in najemnica neprofitnega stanovanja ter da nima urejenega zasebnega življenja, ni nujna posledica zatrjevanega napačnega zdravljenja (če je do tega sploh prišlo).

Glede prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zvezi s postopkom zoper A.A. pa organ za brezplačno pravno pomoč pojasnjuje, da sodnega postopka zoper določeno osebo zgolj iz razloga, da se opravi soočenje, ni mogoče sprožiti. V kolikor se počuti ogroženo s stani A.A., zaradi njegovih domnevno kaznivih dejanj, pa lahko pri pristojnih organih poda kazensko ovadbo zoper njega, za kar pa ne potrebuje brezplačne pravne pomoči, niti se le-ta ne more dodeliti za vložitev kazenske ovadbe. Na podlagi navedenega organ zaključuje, da ni podan verjetni izgled za uspeh v obravnavani zadevi, to pa pomeni, da ni izpolnjen objektivni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči kot eden izmed pogojev, ki mora biti podan za dodelitev brezplačne pravne pomoči, kar utemeljuje zavrnitev tožničine prošnje.

Tožeča stranka se z navedeno odločitvijo ne soglaša in v tožbi vztraja, da je šlo za protipravno ravnanje bolnišnice, vendar zanj nima dokazov. Ne soglaša s trditvijo tožene stranke o nerazumnosti zadeve in navaja, da je prejemnica denarne socialne pomoči. Pojasni tudi, da je seznanila policijo z ravnanjem A.A.. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala upravne spise.

Tožba ni utemeljena.

Izpodbijana odločba temelji na 24. členu ZBPP. Po prvem odstavku omenjenega člena se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoj upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek, in da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve zanj ali za njegovo družino življenjskega pomena. Po tretjem odstavku se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari.

Sodišče se strinja za ugotovitvijo organa za brezplačno pravno pomoč, da tožeča stranka ni določno navedla ravnanj, s katerimi bi ji naj bila povzročena škoda oziroma kaj natančno naj bi prestavljajo napačno zdravljenje, niti ni pojasnila, kakšna škoda naj bi ji bila povzročena, s čimer ni izkazala zadostne verjetnosti za uspeh morebitne odškodninske tožbe zoper bolnišnico. V skladu s 131. členom Obligacijskega zakonika mora namreč oškodovanec za uspešno uveljavljanje povračila škode dokazati tako protipravna ravnanja, kot tudi škodo in vzročno zvezo med škodo in protipravnim ravnanjem oziroma v primeru objektivne odgovornosti le škodo in da je škoda nastala iz nevarne dejavnosti ali nevarne stvari.

Tožeča stranka pa takšne odločitve ne more izpodbiti niti s tožbenimi navedbami, da je prejemnica denarne socialne pomoči, da je duševno zdravje relativen pojem in da ne more dokazati, da je bilo zdravljenje napačno.

Izpodbijani upravni akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1).