Jedro

Ne glede na to ali je bila odpoved najemne pogodbe ustrezna ali ne, tožena stranka kljub morebitni pravici do posesti, ki v skladu z določbo prvega odstavka 33. člena SPZ in določbo 426. člena ZPP, izrecno določata prepoved odločanja o pravici do posesti, ni upravičena do samovoljne, izvensodne spremembe posestnega stanja. Namen posestnega varstva ni samo začasna ureditev dejanskega stanja, ampak predvsem preprečevanje, omejevanje in sankcioniranje samovoljnega uveljavljanja zatrjevanih pravic.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je toženka motila posest tožnice s tem, ko je dne 03.11.2007 izklopila in dala odstraniti tri roto panoje iz stene objekta na cesti T. V ... in tako odvzela posest tožnici. Toženki je zato naložilo vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja in vrnitev tožničinih treh panojev in sicer tako, da jih mora namestiti nazaj na steno objekta T. v M. in vklopiti. Toženki je v prihodnje prepovedalo s takšnimi in podobnimi ravnanji posegati v tožničino posest (I. točka izreka). Pod II. točko izreka je zavrnilo ugovor toženke z dne 21.11.2007, podan zoper sklep o začasni odredbi z dne 16.11.2007, pod III. točko izreka pa je toženki naložilo povrnitev tožnici nastalih pravdnih stroškov v znesku 1.136,75 EUR, od katerih mora v primeru zamude s plačilom v paricijskem roku plačati še zakonske zamudne obresti, medtem ko je v presežku obrestni zahtevek od materialnih stroškov od dneva njihovega nastanka do poteka paricijskega roka zavrnilo.

Navedeno odločitev s pravočasno pritožbo izpodbija toženka. Navaja, da je prvostopenjski zaključek o tem, da bi morala tožnici sodno odpovedati najemno pogodbo, da njeno ravnanje ne bi bilo protipravno, zmoten. Zunanja stena poslovne stavbe namreč ne predstavlja poslovnega prostora oziroma poslovne stavbe v smislu določb Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih - ZPSPP. Tako je bila odpoved najemne pogodbe s strani toženke pravilno izvedena v skladu s splošnimi pravili, ki veljajo za najemne pogodbe in so zajeta v Obligacijskem zakoniku - OZ. Toženka je tožnici pisno odpovedala najemno pogodbo, ker je bila slednja v zamudi s plačilom najemnine ter jo hkrati pozvala k odstranitvi roto panojev. Ker tožnica roto panojev v danem roku ni sama odstranila je to storila toženka sama. Njeno ravnanje tako ni bilo ne protipravno in ne samovoljno. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa v smeri zavrnitve tožbenega zahtevka, podrejeno pa njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek.

Pritožba je bila posredovana tožnici v odgovor, ki pa ni bil podan.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je opravilo preizkus pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje v okviru pritožbenih navedb in uradoma upoštevnih procesnih kršitev ter pravilne uporabe materialnega prava (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), ki je pokazal, da je sodišče prve stopnje po pravilno ugotovljenem dejanskem stanju zmotno uporabilo materialno pravo.

Pregled zadeve pokaže, da je bila med pravdnima strankama - tožnico kot najemnico in toženko kot najemodajalko dne 26.11.2004 za obdobje 15 let sklenjena najemna pogodba za najem severne in južne stene stavbe na T. v M. zaradi namestitve treh roto panojev v lasti tožnice. Najemna pogodba se je nekaj časa izvrševala tako, da je imela tožnica neposredno posest roto panojev na severni in južni strani stavbe na T. v M., nakar je toženka tožnico pozvala na odstranitev roto panojev po izteku po toženki danega odpovednega roka, z navedbo, da bo v primeru, ko roto panojev ne bo odstranila tožnica sama, to storila toženka. Toženka je nato 03.11.2007 dala po družbi odstraniti roto panoje, last tožnice ter jih odpeljala na neznano mesto ter ji s tem - po prepričanju tožnice protipravno - odvzela posest roto panojev in severne ter južne stene poslovne stavbe na T. v M.. Toženka je vse te navedbe, razen o protipravnem odvzemu posesti potrdila ter pojasnila, da je bila odpoved najemne pogodbe posledica tožničinega neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti in da je bila pravilno in korektno izvedena. Na podlagi takšne trditvene podlage in po izvedenem dokaznem postopku je sodišče prve stopnje zaključilo, da je toženka tožnico protipravno motila v njeni posesti roto panojev na severni in južni steni objekta na T. v M. ter toženki naložilo vzpostavitev prejšnjega stanja, za v bodoče pa ji prepovedalo takšno in podobno motenje posesti. Navedena odločitev je pravilna, a iz drugih materialnopravnih razlogov, kot jih navaja sodišče prve stopnje.

Sodišče prve stopnje je pri odločitvi pravilno izhaja iz dejstva, da je v pravdi zaradi motenja posesti treba poleg pravočasnosti uveljavljanja zahtevka (že na prvi stopnji odločanja je bilo pravilno ugotovljeno, da je bila tožba vložena pravočasno v smislu rokov, navedenih v 32. členu Stvarnopravnega zakonika - SPZ) ugotoviti zadnje mirno stanje posesti, nastalo motenje ter protipravnost oziroma samovoljnost motenja posesti. Ob obravnavanju vprašanja zadnje mirne posesti treh roto panojev na severni in južni steni stavbe na T. v M. ter nastalega motenja je na podlagi izpovedb predstavnika toženke A.P. ter prič Z.Š. in A.N. sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožnica pred spornim dogodkom z dne 03.11.2007, ko je toženka odstranila roto panoje in jih odpeljala neznano kam, tožnica uživala mirno posest panojev na severni in južni strani stavbe na cesti T. , ter da je ravnanje toženke z dne 03.11.2007 šteti za motenje posesti. Takšna ugotovitev je tako v dejanskem kakor tudi materialnopravnem oziru pravilna in je tudi toženka v pritožbi ne graja.

Nepravilnosti se pokažejo pri vprašanju protipravnosti oziroma samovoljnosti ravnanja toženke pri odstranitvi roto panojev, ki je eden izmed kumulativnih pogojev za utemeljenost tožbenega zahtevka. V zvezi z ugotavljanjem te okoliščine se je sodišče prve stopnje ukvarjalo z vprašanjem zakonitosti ravnanja toženke pri odpovedi najemne pogodbe ter v tej zvezi zaključilo, da je severno in južno steno stavbe na T. v M. šteti za poslovno stavbo (oziroma njen del) v smislu ZPSPP, in da zato odpoved najemne pogodbe s strani toženke, ki ni bila izvedena sodno, ni bila zakonita, posledično pa je bila nezakonita tudi odstranitev roto panojev. Takšno izhodišče je materialnopravno zmotno in nasprotuje temeljnemu namenu varstva posesti s tožbo zaradi motenja posesti; preprečitvi samovoljne spremembe dejanskega posestnega stanja. Ne glede na to ali je bila odpoved najemne pogodbe ustrezna ali ne (pritožbeno sodišče meni, da stene stavbe ni mogoče šteti za poslovno stavbo v smislu določbe prvega odstavka 2. člena ZPSPP in je bila odpoved najemne pogodbe morebiti celo pravilna), tožena stranka kljub morebitni pravici do posesti, ki v skladu z določbo prvega odstavka 33. člena SPZ in določbo 426. člena ZPP, izrecno določata prepoved odločanja o pravici do posesti, ni upravičena do samovoljne, izvensodne spremembe posestnega stanja. Namen posestnega varstva ni samo začasna ureditev dejanskega stanja, ampak predvsem preprečevanje, omejevanje in sankcioniranje samovoljnega uveljavljanja zatrjevanih pravic. Ravno slednje pa je v predmetnem primeru, ko niso bile podane niti okoliščine dovoljene samopomoči, naredila toženka. Že iz tega razloga je zato treba tožbenemu zahtevku ugoditi. Tudi v kolikor ima toženka pravico do posesti, mora le - to uveljaviti v ustreznem sodnem postopku - pravdi in kasneje v kolikor tožnica še vedno ne bi želela prostovoljno izpolniti obveznosti opustitve posesti sten - v izvršilnem postopku. Pritožbene navedbe toženke, v katerih slednja oporeka opredelitvi severne in južne stene stavbe na T. kot poslovni stavbi oziroma poslovnemu prostoru in posledični ugotovitvi o nepravilni odpovedi najemne pogodbe ter ugotovitvi, da nima pravice do posesti so tako za odločitev v zadevi nerelevantne in jih je kot take treba zavrniti.

Zgoraj navedeno je narekovalo zavrnitev pritožbe kot neutemeljene in potrditev izpodbijane I. točke izreka sklepa sodišča prve stopnje iz drugih materialnopravnih razlogov (2. točka 365. člena ZPP).

Glede na zgoraj izkazan obstoj terjatve (prvi odstavek 272. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ), ki je bila predmet toženkinih ugovornih navedb ter po nespornem dejstvu, da z izročitvijo roto panojev tožnici, toženka ne bi utrpela nobene škode, medtem ko tožnica trpi gospodarsko škodo v višini najemnine, ki bi jo prejela z dajanjem roto panojev v najem tretjim osebam (tretji odstavek 270. člena ZIZ v zvezi s tretjim odstavkom 272. člena ZIZ) je v materialnopravnem oziru pravilna tudi s strani toženke ne podrobneje grajana odločitev o zavrnitvi ugovora zoper začasno odredbo. Pritožbo je tako tudi v tem delu treba zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sklep sodišča prve stopnje v II. točki izreka (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) in glede na odločitev o glavni stvari in začasni odredbi tudi v III. točki izreka, ki se nanaša na stroške postopka (2. točka 365. člena ZPP).

Toženka s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).