Jedro

Kot izhaja iz povzete kronologije vodenja prekrškovnega postopka pred prekrškovnim organom, je prvotni PN z dne 27. 6. 2020 sicer bil izdan storilcu M. M., čeprav iz istega PN izhaja tudi ime pravne osebe T. T. s.p., torej je ta PN bil izdan M. M. kot s. p., v prid česar govori tudi pooblastilo zagovornice z dne 7. 7. 2020, ki ga je podpisal pooblastitelj M. M., T. T. s.p., medtem kot je PN z dne 27. 8. 2020 bil izdan na ime M. M., kot fizično osebo, v prid česar govori tudi pravna opredelitev prekrškov z nižjo globo, ki se je poslej izdala storilcu po določbi 1. - 10. točki člena 42 ZCestn. Ta PN je, kot navaja prekrškovni organ, postal pravnomočen (o tem se v spisovnem gradivu ne nahaja podatek), saj zoper tako izdani PN ni bila vložena ZSV.

V ponovljenem postopku bo moralo prvo sodišče skrbno preučiti celotno spisovno gradivo in v tej zvezi natančno analizirati oba izdana PN prekrškovnega organa z dne 27. 6. 2020 in z dne 27. 8. 2020 ter odločbo prekrškovnega organa z dne 17. 8. 2020, nato pa ob upoštevanju določbe drugega odstavka člena 14a ZP-1 ugotoviti, ali je med izdajo enega in drugega PN šlo za istega storilca, zlasti ker je M. M. že v času izdaje prvega PN bil samostojni podjetnik (s. p.), zaradi česar mu je v prvo izdanem PN z dne 27. 6. 2020 bil izdan PN kot s. p., nadomeščen PN z dne 27. 8. 2020 pa je bil izdan M. M. očitno kot fizični osebi z nižjo enotno globo, kot v prvotno izdanem PN.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi in vrne zadeva sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je prvo sodišče razsodilo, da se zahtevi za sodno varstvo (v nadaljevanju: ZSV) zoper sklep prekrškovnega organa o zavrženju predloga za povrnitev stroškov, opr. št. 4.3.1./ODL 59/2020-AB-2 EDS 97/2020 ugodi in se sklep prekrškovnega organa tako spremeni, da se predlog za povrnitev stroškov postopka ne zavrže, sodne takse pa prvo sodišče ni določilo.

2. Taki odločitvi s pravočasno pritožbo nasprotuje prekrškovni organ z uveljavljanjem pritožbenih razlogov bistvenih kršitev določb postopka o prekršku in zaradi kršitve zakona in predlaga, da se pritožbi ugodi in da se izpodbijana sodba odpravi (pravilno: razveljavi) ter da prvo sodišče odloča o vloženi ZSV.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Iz izpodbijanega sklepa skladno s spisovnim gradivom izhajajo naslednja relevantna dejstva: - prekrškovni organ je 27. 6. 2020 izdal plačilni nalog (PN), opr. št. 20234000027, v katerem je kot storilec – kršitelj naveden M. M. (z navedeno EMŠO številko), štirje prekrški po določbi 1. do 3. točke člena 50 ZCestn pa naj bi bili storjeni 24. 4. 2020 na različnih lokacijah, zaradi česar je bila izrečena storilcu skupna globa 4.000,00 EUR, istočasno pa se v navedenem PN nahaja podatek glede pravne osebe T. T. s.p. - zoper tako izdani PN je zagovornica s pooblastilom T. T. s.p. z dne 7. 7. 2020 (list. št. 9) vložila dne 8. 7. 2020 ZSV - prekršovni organ pa je nato 17. 8. 2020 izdal odločbo o prekršku, opr. št. ODL-50/2020-AB-1, s katero je odločil, da se prej citirani PN prekrškovnega organa z dne 27. 6. 2020 odpravi in se nadomesti z novim PN, ki ga je prekrškovni organ izdal pod opr. št. PN 21400006818 dne 27. 8. 2020 in s katerim je zaradi štirih prekrškov po določbi iz 1. - 10. točke člena 42 M. M. bila izdana enotna globa v višini 3.200,00 EUR, ta PN pa je bil z dopisom z dne 1. 9. 2020 vročen zagovornici, zoper ta PN pa, kot izkazuje spisovno gradivo, ni bila vložena ZSV in naj bi bila plačana globa 18. 9. 2020 - zagovornica M. M. pa je 21. 8. 2020 na prekrškovni organ naslovila zahtevek za povračilo stroškov postopka iz PN z dne 27. 6. 2020, ki je bil odpravljen s prej navedeno odločbo prekrškovnega organa z dne 17. 8. 2020 - prekrškovni organ pa je s sklepom z dne 1. 9. 2020 (list. št. 23) predlog za povrnitev stroškov zagovornice na podlagi prej citiranega in odpravljenega PN zavrgel kot nedovoljenega - zoper tako izdani sklep prekrškovnega organa pa je zagovornica storilca 14. 9. 2009 vložila ZSV in v njej trdi, da prekrškovni organ zmotno ugotavlja, da postopek o prekršku ni bil ustavljen, saj je v konkretnem primeru prekrškovni organ odločil, da se PN z dne 27. 6. 2020 odpravi - sodišče prve stopnje pa je o tako vloženi ZSV z dne 14. 9. 2020 odločilo z izpodbijano sodbo, pred tem pa spisovno gradivo še izkazuje, da je prvo sodišče sklenilo dopolniti dokazni postopek, ki ga je zaradi storitve očitanih prekrškov izvedel že prekrškovni organ, saj je v ta namen 25. 8. 2021 zaslišalo storilca M. M., nato pa je izdalo izpodbijano sodbo.

5. Iz izpodbijane sodbe izhaja skromen povzetek gornjih dejstev in razlogov prekrškovnega organa za odločitev o zavrženju predloga za povrnitev stroškov, v točki 3 izpodbijane sodbe pa je prvo sodišče navedlo, da je vložena ZSV zagovornice bila potrebna, ker je na podlagi le-te prekrškovni organ izdal novi PN, prej izdani PN pa je odpravil. 6. Prekrškovni organ ob povzemanju kronologije vodenja tozadevne prekrškovne zadeve trdi, da je prvo sodišče s tem, ko je ugodilo vloženi ZSV sprejelo nezakonito odločitev s poudarjanjem, da so na izdanem PN z dne 27. 6. 2020 bili navedeni podatki oziroma določbe, ki jih ni bilo mogoče popraviti s sklepom o popravi pomote, zato je bil izdan nov PN in prejšnji PN z dne 27. 6. 2020 odpravljen, postopek o prekršku pa, kot po prepričanju pritožbe napak navaja prvo sodišče, ni bil ustavljen, saj je prvotni PN bil nadomeščen s PN z dne 27. 8. 2020, s katerim je prekrškovi organ odpravil nepravilnosti. Ker postopek o prekršku ni bil ustavljen in zadeva ni bila zaključena, je prekrškovni organ ravnal pravilno, ko je predlog zagovornice za povrnitev stroškov na podlagi prvotnega PN zavrgel kot nedovoljenega. Po prepričanju pritožbe je sodišče prve stopnje spregledalo določbo člena 144 ZP-1, na podlagi katerega plača stroške tisti, ki mu je sankcija bila izrečena.

7. Nosilno vprašanje v obravnavani zadevi je, ali je med PN prekrškovnega organa z dne 27. 6. 2020, ki je bil odpravljen z odločbo prekrškovnega organa z dne 17. 8. 2020 in PN z dne 27. 8. 2020 podana kontinuiteta, torej nadaljevanje istega prekrškovnega postopka zoper istega storilca oziroma, kot je trdila obramba v vloženi ZSV z dne 8. 7. 2020 in v zahtevi za povrnitev stroškov z dne 14. 9. 2020, šlo za ustavitev postopka o prekršku. O slednjem odločilnem dejstvu za presojo o tem, ali je vložena ZSV zagovornice z dne 14. 9. 2020 ali ne, izpodbijana sodba nima jasnih razlogov. Kot izhaja iz povzete kronologije vodenja prekrškovnega postopka pred prekrškovnim organom, je prvotni PN z dne 27. 6. 2020 sicer bil izdan storilcu M. M., čeprav iz istega PN izhaja tudi ime pravne osebe T. T. s.p., torej je ta PN bil izdan M. M. kot s. p., v prid česar govori tudi pooblastilo zagovornice z dne 7. 7. 2020, ki ga je podpisal pooblastitelj M. M., T. T. s.p., medtem kot je PN z dne 27. 8. 2020 bil izdan na ime M. M., kot fizično osebo, v prid česar govori tudi pravna opredelitev prekrškov z nižjo globo, ki se je poslej izdala storilcu po določbi 1. - 10. točki člena 42 ZCestn. Ta PN je, kot navaja prekrškovni organ, postal pravnomočen (o tem se v spisovnem gradivu ne nahaja podatek), saj zoper tako izdani PN ni bila vložena ZSV.

8. V izpodbijani sodbi so tako povsem izostali razlogi o tem, ali je šlo pri izdaji PN z dne 27. 6. 2020 in pri PN z dne 27. 8. 2020 za isto osebo oziroma istega storilca, do česar bi se sodišče prve stopnje glede na v obeh citiranih izdanih PN in tam navedenih storilcev moralo opredeliti že na podlagi določb člena 14a ZP-1. Iz te določbe namreč izhaja, da samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki opravlja samostojno dejavnost, sta za prekršek, ki ga storilec stori pri opravljanju njune dejavnosti, odgovorna pod pogoji iz 14. člena ZP-1. Samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, pa sta za prekršek, ki ga pri opravljanju svoje dejavnosti storita sama, odgovorna pod pogoji iz člena 9 ZP-1, to pomeni, da je za prekršek odgovoren tisti storilec, ki je storil prekršek iz malomarnosti ali z naklepom. Zato ima pritožba prav, ko izpodbijani sodbi očita, da je sodišče spregledalo določbo člena 144 ZP-1, po kateri je k plačilu stroškov postopka zavezan tisti, ki mu je bila sankcija izrečena, zlasti, ker naj bi naknadno izdan PN postal pravnomočen in naj bi bila globa, kot v pritožbenih navedbah izpostavlja prekrškovni organ, plačana že 18. 9. 2020 (o tem v spisovnem gradivu podatka ni). Iz teh razlogov, ker sodišče odločilnih dejstev za sprejeto odločitev o tem, da naj bi v konkretnem primeru šlo za ustavitev postopka, kar je pogojevalo s potrebnostjo stroškov in se ni opredelilo o tem, ali gre pri obeh PN za istega storilca, je bilo potrebno pritožbi ugoditi in izpodbijano sodbo zaradi bistvene kršitve določb postopka o prekršku iz 8. točke prvega odstavka člena 155 ZP-1 razveljaviti in vrniti zadevo sodišču prve stopnje v ponovljen postopek, tako odločitev pa je pritožbeno sodišče sprejelo na podlagi pooblastila iz petega odstavka člena 163 ZP-1. 9. V ponovljenem postopku bo moralo prvo sodišče skrbno preučiti celotno spisovno gradivo in v tej zvezi natančno analizirati oba izdana PN prekrškovnega organa z dne 27. 6. 2020 in z dne 27. 8. 2020 ter odločbo prekrškovnega organa z dne 17. 8. 2020, nato pa ob upoštevanju določbe drugega odstavka člena 14a ZP-1 ugotoviti, ali je med izdajo enega in drugega PN šlo za istega storilca, zlasti, ker je M. M. že v času izdaje prvega PN bil samostojni podjetnik (s. p.), zaradi česar mu je v prvo izdanem PN z dne 27. 6. 2020 bil izdan PN kot s. p., nadomeščen PN z dne 27. 8. 2020 pa je bil izdan M. M. očitno kot fizični osebi z nižjo enotno globo, kot v prvotno izdanem PN. Ali še drugače, prvo sodišče bo namreč za odločitev o tem ali je vložena ZSV zagovornice z dne 14. 9. 2020 utemeljena ali ne, moralo navesti jasne razloge o tem, ali je prvoten postopek zoper M. M. bil ustavljen oziroma, ali je šlo z izdajo nadomestnega PN z dne 27. 8. 2020 za kontinuiteto istovrstnega postopka zoper istega storilca.