Jedro

Sodišče je ravnalo pravilno, ko je odločilo brez razpisa naroka ter navedb v toženčevi pripravljalni vlogi ni upoštevalo, saj je bila vloga vložena po izteku roka.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožena stranka nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z sodbo in sklepom je sodišče prve stopnje tožencu naložilo, da tožnici plača 177,75 EUR z zamudnimi obrestmi od 21. 1. 2020 (I. točka izreka), zaradi delnega umika tožbe je postopek ustavilo za 61,58 EUR (II. točka izreka) ter mu naložilo tudi, da tožnici plača 323,60 EUR pravdnih stroškov (III. točka izreka).

2. Toženec v pritožbi navaja, da so bili kršeni procesni in materialni zakoni ter sodbo (I. in III. točka izreka) izpodbija iz vseh zakonsko dopustnih razlogov. Sodišče bi moralo upoštevati navedbe v njegovi pripravljalni vlogi ter izvesti narok. Domnevna terjatev ni nikoli nastala, toženec ni privolil v sklenitev pravnega posla in ni svobodno izrazil svoje volje. Tožnica je toženca zavajala, zato upniško dolžniško razmerje ni moglo nastati. Pogodba je nična in v nasprotju z določili Obligacijskega zakonika (OZ). Posledično je sodišče prve stopnje tožnici neutemeljeno priznalo obresti in stroške postopka. Utemeljeni so samo toženčevi stroški, ker je moral priti iz tujine. Toženec predlaga razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve v ponovno sojenje sodišču prve stopnje ter priglaša pritožbene stroške v višini 500 EUR.

3. Tožnica se je s pritožbo seznanila. Odgovora nanjo ni podala.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Obravnavani spor sodi med spore majhne vrednosti2 (spori, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 2.000 EUR – prvi odstavek 443. člena ZPP). V sporih majhne vrednosti veljajo posebna pravila, ki odstopajo od splošnih pravil pravdnega postopka in ki zaradi njihove bagatelnosti racionalizirajo (reducirajo) posamezne faze postopka. To velja tudi za pritožbeni preizkus odločitve v sporu majhne vrednosti. Tako se lahko odločba, s katero je končan spor v postopkih v sporih majhne vrednosti, izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP), na kar je sodišče prve stopnje pravdni stranki v pravnem pouku izpodbijane odločbe opozorilo. Slednje pomeni, da v pritožbi zoper odločitev v sporu majhne vrednosti dejanskega stanja ni dopustno izpodbijati oziroma je s strani sodišča prve stopnje ugotovljeno dejansko stanje (neizpodbojno) izhodišče tudi za pritožbeno odločitev (razen če bi bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno zaradi nepravilne uporabe materialnega prava – drugi odstavek 458. člena ZPP).3

6. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je sodba sodišča prve stopnje pravilna v pravnem in dejanskem pogledu, pri tem pa sodišče ni storilo očitanih procesnih kršitev, ter se v nadaljevanju opredeljuje do pritožbenih ugovorov.

7. Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je odločilo brez razpisa naroka in navedb v toženčevi pripravljalni vlogi z dne 12. 12. 2022 ni upoštevalo. V zvezi s tem do postopkovnih kršitev ni prišlo. V ugovoru zoper sklep o izvršbi (list. št. 9) je toženec svoje zaslišanje predlagal le glede stroškov postopka. Pripravljalna vloga z dne 12. 12. 2022, ki jo je sodišče prejelo 15. 12. 2022 (list. št. 57), pa je bila vložena po preteku 8 dnevnega roka iz četrtega odstavka 452. člena ZPP4 in zato sodišče prve stopnje navedb in dokaznih predlogov, vključno z dokaznim predlogom za zaslišanje toženca,5 pravilno ni upoštevalo.

8. Kot pojasnjeno zgoraj je pritožbeno sodišče vezano na ugotovljeno dejansko stanje sodišča prve stopnje, zato so vse pritožbene navedbe v zvezi z dejanskim stanjem, to je, da toženec ni privolil v sklenitev pravnega posla, da ni svobodno izrazil svoje volje, da ga je tožnica zavajala ter da do sklenitve pogodbe ni prišlo, nedopustne in pritožbeno sodišče na njih ne odgovarja. Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da sta pravdni stranki sklenili zavarovalno pogodbo – dopolnilno prostovoljno zavarovanje, z datumom začetka 1. 10 2018, s trajanjem do 1. 10. 2028 in z začetno zavarovalno premijo v višini 30,79 EUR, vse pa skladno s Splošnimi pogoji dopolnilnega prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja 340.113.004.002, ki jih je toženec prejel, je pravilno zaključilo, da je med pravdnima strankama nastalo upniško dolžniško razmerje. Pravilno je uporabilo določila OZ in so pritožbene navedbe v zvezi z nepravilno uporabo materialnega prava neutemeljene. Ker gre pri izračunu dolga za dejansko stanje, je pritožbeno sodišče vezano na ugotovitve sodišča prve stopnje, da toženec ni plačal zdravstvene premije za meseca januar in februar 2019 v višini 30,79 EUR ter za mesece od septembra 2019 do januarja 2020 v višini 35,55 EUR, zato je tudi odločitev o višini vtoževane terjatve pravilna, sicer pa s pritožbo neizpodbijana. Sodišče prve stopnje je skladno z določili OZ pravilno priznalo tožničin zahtevek v obrestnem delu, tožnici pa gredo tudi stroški postopka pred sodiščem prve stopnje, saj je s svojim zahtevkom uspela.

9. Ob povedanem so toženčeve pritožbene navedbe neutemeljene. Ker pritožbeno sodišče tudi ni ugotovilo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

10. Ker toženec s pritožbo ni uspel, mora pritožbene stroške nositi sam (154. člen ZPP v povezavi s 165. členom ZPP).

1 Skladno s petim odstavkom 458. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). 2 VSL I Cp 23/2023, II Cp, 1956/2027, I Cp 2147/2017. 3 VSL I Cp 1323/2021. 4 Toženec je prejel dopolnitev tožbe v odgovor 29. 11. 2022 (list. št. 56). 5 Kar gre šteti kot predlog za razpis naroka.