Jedro

Pritrditi je pritožbenim navedbam, da toženka ne more dokazovati negativnega dejstva, da nima prilivov. Po mnenju pritožbenega sodišča je toženka zadostila trditvenemu bremenu v predlogu za oprostitev oziroma odložitev plačila sodne takse s tem, ko je navedla, da nima prilivov, da nima premoženja, da nima odprtega transakcijskega računa in za te trditve predložila dokaze. Res, da ni uporabila besedne zveze, da bo s plačilom sodne takse ogroženo njeno poslovanje, vendar pa je smiselno zatrjevala prav to, ko je navajala, da nima prilivov in da trenutno ni zmožna zagotoviti plačila sodne takse.

Izrek

Pritožbi tožene stranke se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se toženi stranki plačilo sodne takse odloži za 24 mesecev.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožene stranke za oprostitev oziroma odlog plačila sodne takse za postopek s pritožbo.

2. Zoper takšen sklep se je pritožila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 323. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) ter predlagala, da višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ugodi predlogu tožene stranke za oprostitev oziroma odlog plačila sodne takse za postopek s pritožbo oziroma podrejeno, da izpodbijani sklep razveljavi in postopek vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Predlaga povrnitev stroškov za to pritožbo.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog tožene stranke za oprostitev oziroma odlog plačila sodne takse, ker naj ne bi zadostila trditvenemu bremenu, da je zaradi plačila sodne takse ogrožena njena dejavnost, pa tudi naj ne bi navajala dejstev o aktualnem premoženjskem oziroma finančnem stanju za leto 2019. Iz podatkov AJPES naj bi izhajalo, da je tožena stranka delujoča pravna oseba, nad katero ni začet kateri izmed postopkov zaradi insolventnosti.

5. Pritožnica navaja, da je v svojem predlogu navedla in opisala svoje finančno stanje ter da negativnega dejstva, da ni prejela nobenih prilivov na transakcijskem računu ne more dokazovati, saj gre za negativno dejstvo. S tem, ko je zatrjevala in dokazovala, da sredstev za plačilo sodne takse sploh nima, ji ni bilo treba navajati, da bo zaradi plačila sodne takse ogrožena njena dejavnost. Prav tako je sodišče napačno zaključilo, da je tožena stranka normalno delujoča pravna oseba, saj iz vpogleda v AJPES izhaja, da tožena stranka do 7. 3. 2019 nima več poslovodne osebe, sicer pa že zgolj na podlagi poslovnega izkaza za leto 2017 izhaja, da tožena stranka dejansko ne posluje več, kar torej pomeni, da zaključek sodišča, da je tožena stranka normalno delujoča pravna oseba, napačen.

6. Določba 11. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) določa, da sodišče v celoti ali deloma oprosti stranko plačila taks, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja stranka ali se preživljajo osebe, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (1.) . Sodišče stranki odloži plačilo taks ali ji dovoli obročno plačilo, če bi bila s takojšnjim plačilom ali takojšnjim plačilom v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. Čas odloga plačila oziroma skupni čas plačevanja obrokov ne sme biti daljši od 24 mesecev, razen če sodišče zaradi izjemnih okoliščin presodi, da je za plačilo potreben daljši čas (2.). Samostojni podjetnik posameznik v postopkih v zvezi z njegovo dejavnostjo in pravna oseba ne moreta biti oproščena plačila takse, ki znaša do vključno 44 eurov, če pa je taksa višja od 44 eurov, morata plačati najmanj 44 eurov takse, plačila preostalega dela takse pa sta lahko oproščena (4.). Pri odločanju o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks mora sodišče skrbno presoditi vse okoliščine, zlasti pa upoštevati materialni položaj stranke in njenih družinskih članov, vrednost predmeta postopka in število oseb, ki jih stranka preživlja. Pri odločanju o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks iz tretjega in četrtega odstavka tega člena mora sodišče upoštevati premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke (5.) .

7. Pritrditi je pritožbenim navedbam, da toženka ne more dokazovati negativnega dejstva, da nima prilivov. Po mnenju pritožbenega sodišča je toženka zadostila trditvenemu bremenu v predlogu za oprostitev oziroma odložitev plačila s tem, ko je navedla, da nima prilivov, da nima premoženja, da nima odprtega transakcijskega računa in za te trditve predložila dokaze.1 Res, da ni uporabila besedne zveze, da bo s plačilom sodne takse ogroženo njeno poslovanje, vendar pa je smiselno zatrjevala prav to, ko je navajala, da nima prilivov in da trenutno ni zmožna zagotoviti plačila sodne takse. To je potrdila s predloženim izpisom iz AJPES o zaprtih translacijskih računih in podatki iz izkaza poslovnega izida za leto 2017, ki je bilo objavljeno v času predloga. Iz njega izhaja, da toženka izkazuje izgubo v višini 488.591,80 EUR. Prav tako iz vpogleda v AJPES izhaja, da nima odprtih računov in da nima vpisanega ustanovitelja/zakonitega zastopnika, kar so bile njene trditve v času vložitve predloga in dodatno v pritožbi ter je to zadnjo trditev pritožbeno sodišče upoštevalo, ker gre za novo (in s tem dovoljeno) dejstvo po prvem odstavku 337. člena ZPP (izdan sklep registrskega sodišča Srg 2019/1132 z dne 7. 3. 2019). Ne drži tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da pritožnica ni navedla dejstev o poslovanju ob vložitvi predloga, saj je navedla, da v obdobju zadnjih treh mesecev ni prejela nobenih prilivov (tretji odstavek (2. stran predloga).

8. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče predlogu tožene stranke za odlog plačila sodne takse za pritožbeni postopek ugodilo in ji plačilo odložilo za 24 mesecev upoštevaje njeno slabo likvidnostno stanje. Ob tehtanju pravice do pritožbe in takojšnega plačila obveznosti do fiskusa je pretehtala pravica do prve, obenem pa bo tožena stranka v danem obdobju zbrala sredstva za dolgovano sodno takso.

9. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke ugodilo in sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je predlogu za odlog ugodilo (3. točka 365. člena ZPP).

10. Pritožbeni stroški tožene stranke so nadaljnji stroški postopka.

1 Sodna odločba, na katero se sklicuje sodišče prve stopnje VSL Sklep I Cpg 957/2018, ni uporabna za ta primer, ker iz citirane odločbe izhaja, da je pritožnica v tistem primeru zatrjevala le, da ima zaprt račun in da nima sredstev, niti ni predložila nobenega izpisa, pač pa je zgolj predlagala vpogled v uradne evidence. Nič pa ni zatrjevala glede ostalega premoženjskega stanja za razliko od pritožnice v tem postopku in ki je tudi predložila izkaz izida poslovanja.