Jedro

Če se izvršba nanaša na vse stvari v lokalu, se tudi ugovor in tožba za nedopustnost izvršbe lahko nanašata na enako nedoločen, toda določljiv skupek stvari z navedbo, kje se nahajajo.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se razveljavita in se vrne zadeva sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za nedopustnost izvršbe z rubežem in prodajo premičnin, ki se nahajajo v restavraciji oziroma slaščičarni J. in pomožnih prostorih tega lokala. Tako je odločilo, ker tožnica ni točno označila predmetov, na katere se nanaša zahtevek. Zato zahtevek ni izvršljiv.

Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožeče stranke in prvostopnim razlogom dodalo, da tudi iz najemne pogodbe, na katero se sklicuje tožnica, ne izhaja, da so nepremičnine v navedenem lokalu njena last. Proti tej sodbi vlaga tožeča stranka revizijo. Uveljavlja revizijske razloge bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga, da revizijsko sodišče spremeni sodbi druge in prve stopnje in ugodi tožbenemu zahtevku, podrejeno pa, da obe sodbi razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Meni, da je tožbeni zahtevek določljiv in zato izvršljiv. Sodišče druge stopnje je najemno pogodbo razlagalo napačno, saj je tožnica z najemno pogodbo oddala opremljen lokal. Drugačna ugotovitev drugostopenjske sodbe pomeni bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku.

Revizija je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (375. člen Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP).

Revizija je utemeljena.

Tožena stranka Ž. K. d.d. vodi izvršbo proti J. A. zaradi plačila 930.346 SIT s pripadki pri Okrajnem sodišču v Kranju pod opr. št. II Ig 227/95. Dovoljena je bila izvršba z rubežem premičnin dolžnice, ki pa še ni bil opravljen. V tem izvršilnem postopku je sedanja tožnica B. A. izjavila, da je lastnica vseh premičnin v lokalu Cafe restavracija Y. in predlagala, da sodišče rubež prekliče. To je sodišče štelo kot ugovor tretjega po 64. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) in s sklepom z dne 22.12.1998 napotilo tožnico na pravdo "za ugotovitev, da je izvršba s prodajo nedopustna". Na podlagi tega sklepa je tožnica vložila tožbo, s katero uveljavlja, da ni dopustna izvršba z rubežem in prodajo premičnin, ki se nahajajo v restavraciji oziroma slaščičarni J. in pomožnih prostorih lokala. Navedla je, da je lastnica vseh premičnin v tem lokalu.

Glede na to, da rubež še ni bil opravljen in da ni zapisnika o zarubljenih stvareh, je na podlagi trditve, da so vse stvari v obravnavanem lokalu last tožnice, tožbeni zahtevek za nedopustnost izvršbe na premičnine v navedenem lokalu dovolj določen. Če bi tožeča stranka dokazala, da so vse premičnine v obravnavanem lokalu njene, izvršba nanje ne bi bila dopustna. Toda sodišče prve stopnje glede na svoje stališče, da zahtevek ni dovolj določen in da zato ni izvršljiv, ni ugotavljalo, ali so premičnine v tem lokalu last tožeče stranke ali ne. Sodišče druge stopnje je sicer najemno pogodbo presodilo tako, da iz te pogodbe ne izhaja, da obsega tudi premičnine. Ta ugotovitev ni zadostna in je samo dodana stališču, s katerim drugostopenjsko sodišče potrjuje prvostopenjsko stališče o nedoločnosti zahtevka. To stališče pa glede na potek izvršilnega postopka ni pravilno. Tožnica določno uveljavlja lastninsko pravico na vseh premičninah v lokalu, ne pa tudi na morebitnih drugih dolžničinih premičninah. Za izvršbo na te ni nobene ovire. Če pa tožena stranka kot upnik vztraja pri izvršbi na premičnine v lokalu, je za pravilno odločitev treba ugotoviti lastništvo teh stvari in v ta namen izvesti dokaze, ki sta jih predlagali stranki. Ni pa utemeljeno zahtevati od tožeče stranke, da našteva stvari, ki niso obsežene z rubežem in navedene v zapisniku. Če se izvršba nanaša na vse stvari v lokalu, se tudi ugovor in tožba lahko nanašata na enako nedoločen, toda določljiv skupek stvari z navedbo, kje se nahajajo.

Presoja obeh sodišč o tem, ali je zahtevek tožeče stranke določen, ni pravilna. Podana je bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 180. členom ZPP, kar tožeča stranka uveljavlja v reviziji, čeprav uveljavljane kršitve ni pravno opredelila. V tem obsegu je revizija utemeljena in ji je revizijsko sodišče ugodilo (prvi odstavek 379. člena ZPP).

Izrek o stroških revizijskega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.