Jedro

Tožnik je vložil predlog za oprostitev plačila sodne takse za vloženo pritožbo. Sodišče prve stopnje je s sklepom, potrjenim s sklepom Višjega delovnega in socialnega sodišča, glede oprostitve plačila sodne takse v zvezi s predlogom z dne 8. 6. 2015 že odločilo. Tožnik pa v predlogu z dne 20. 7. 2015 za oprostitev plačila sodne takse za vloženo pritožbo ni predložil nobenih novih dokazov, niti se ne sklicuje na nobene nove ali dodatne okoliščine, ki ne bi bile že upoštevane, ali bi predstavljale razlog za ponovno ugotavljanje pogojev za oprostitev plačila sodne takse. Zato je sodišče prve stopnje na podlagi 274. člena ZPP predlog za oprostitev plačila sodnih taks z dne 20. 7. 2015 utemeljeno zavrglo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog za oprostitev plačila sodnih taks z dne 20. 7. 2015 zavrglo.

2. Zoper sklep je pritožbo vložil tožnik, smiselno zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. Navaja, da je vse razloge in dokaze navedel že v prejšnji in dopolnjeni vlogi. Navedel pa je tudi njegov finančni in zdravstveni položaj. Prepričan je, da sodišče ni odločilo v skladu z Ustavnim zakonom, saj je zaščitilo državni kapital, šibkejša stran pa je dobila samo stroške. Ko bo sodišče dosodilo zavarovancu vse kar mu po zakonih pripada, bo lahko poravnal tudi takso oziroma stroške. Poudarja, da je popolnoma nezmožen plačila sodne takse.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju: ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja pravilno uporabilo materialno oziroma procesno pravo. V postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, drugih kršitev pa tožnik ne očita.

5. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je tožnik 11. 6. 2015 vložil pritožbo zoper sodbo z dne 4. 5. 2015. Sodišče mu je zato dne 13. 7. 2015 za vloženo pritožbo poslalo nalog za plačilo sodne takse v višini 121,50 EUR. Tožnik je nato na ta nalog dne 20. 7. 2013 posredoval vlogo za oprostitev plačila sodne takse.

6. Navedeni predlog za oprostitev plačila sodne takse se torej nanaša na plačilni nalog za plačilo 121,50 EUR sodne takse za vloženo pritožbo. Sodišče prve stopnje je s sklepom opr. št. VII Ps 2607/2013 z dne 1. 7. 2015, potrjenim s sklepom Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Psp 424/2015 z dne 3. 9. 2015 glede oprostitve plačila sodne takse v zvezi s predlogom z dne 8. 6. 2015 za vloženo tožbo že odločilo. Tožnik v predlogu z dne 20. 7. 2015 za oprostitev plačila sodne takse za vloženo pritožbo, ni predložil nobenih novih dokazov, niti se ne sklicuje na nobene nove ali dodatne okoliščine, ki ne bi bile že upoštevane, ali bi predstavljale razlog za ponovno ugotavljanje pogojev za oprostitev plačila sodne takse. To potrjuje tožnik tudi v pritožbi in navaja, da je vse dokaze predložil že v prejšnji in dopolnjeni vlogi.

7. Glede na navedeno, je sodišče prve stopnje na podlagi 274. člena ZPP utemeljeno predlog za oprostitev plačila sodnih taks z dne 20. 7. 2015 zavrglo. Glede na procesno stanje zadeve pa je tudi pravilno v sklepu navedlo, da je tožnik glede na določbo 105.a člena ZPP dolžan plačati sodno takso za pritožbo v znesku 121,50 EUR na podlagi plačilnega naloga z dne 13. 7. 2015. V nasprotnem primeru, kolikor tožnik ne bo sodne takse plačal, se bo štelo, da je pritožbo umaknil, na kar je bil tožnik že opozorjen v samem plačilnem nalogu z dne 13. 7. 2015. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da sodišče ni odločilo v skladu z zakonom in da je zaščitilo zgolj državni kapital. 8. Glede na vse obrazloženo je pritožbeno sodišče tožnikovo pritožbo na podlagi 2. točke 365. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.