10. 10. 2023

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude družbe GP Gradim, d. o. o., Ljubljana, ki jo zastopa direktorica Irena Pangeršič, na seji 10. oktobra 2023

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 31. in 37. člena ter 14. in 14.a točke prvega odstavka 397. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 111/13, 90/14, 91/15, 63/16, 69/17, 36/19, 66/19 in 163/22) ter 24.b člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnica izpodbija v izreku navedene določbe Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2) in Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS). Zatrjuje neskladje s 14., 15., 22., 23., 25. in 26. členom Ustave. Izpodbijane določbe ZDavP-2 naj bi bile v neskladju še z 49., 50., 67. in 74. členom Ustave, 2., 3. in 13. členom Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – v nadaljevanju EKČP), 1. členom Protokola št. 6 k EKČP, 3. do 8. členom Splošne deklaracije človekovih pravic,[1] 131. členom Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 97/07 – uradno prečiščeno besedilo in 20/18 – OZ) ter 337. členom Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08 in 10/17 – ZPP). Pobudnica navaja, da ima kot vsak poslovni subjekt pravico, da ne izvaja poslovnih dejavnosti, in da zakonodaja v konkretnem primeru niti ne omogoča, da bi kot gospodarska družba prenehala. Trdi, da nima odprtega transakcijskega računa iz

razlogov na strani ponudnice plačilnih storitev. Zato naj ji ne bi bilo mogoče očitati storitve prekrška po 397. členu ZDavP-2. Pobudnica se sklicuje na razne predpise in povzema okoliščine različnih pravnih postopkov ter pojasnjuje svoja stališča v zvezi z njimi. Glede izpodbijane določbe ZUstS navaja, da je nejasna in nedoločna ter da neposredno posega v njen pravni položaj.

2.Za vsebinsko obravnavo pobude morajo biti izpolnjene procesne predpostavke, ki jih določa ZUstS. Ta v drugem odstavku v zvezi s prvim odstavkom 24.b člena določa, kaj mora vsebovati pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa. Med drugimi zahtevami je izrecno določeno, da mora pobuda vsebovati navedbo razlogov neskladnosti z Ustavo ali zakonom (drugi odstavek 24.b člena v zvezi s tretjo alinejo prvega odstavka 24.b člena ZUstS).

3.Pobudnica je navedene določbe ZDavP-2 že izpodbijala s pobudo, o kateri je Ustavno sodišče odločilo s sklepom št. U-I-49/23 z dne 25. 5. 2023, in sicer je pobudo kot nepopolno zavrglo. Tudi obravnavana pobuda je nepopolna. Razlogi zatrjevane neskladnosti z Ustavo niso jasno in nedvoumno pojasnjeni na način, da bi jih Ustavno sodišče lahko preizkusilo. Pobudnica vztraja, da ne izvaja poslovnih dejavnosti, kar je njena pravica, in da ni njena krivda, da ji je ponudnica plačilnih storitev zaprla transakcijski račun. Pri tem povzema še okoliščine iz številnih različnih pravnih postopkov. Iz navedb v pobudi, ki niso jasno medsebojno povezane, ni mogoče ugotoviti, konkretno zakaj naj bi bile izpodbijane določbe v neskladju z Ustavo. V zvezi z navedbo v pobudi, da je 24.b člen ZUstS nejasen, Ustavno sodišče ugotavlja, da pobudnica ne obrazloži, na katere določbe tega člena naj bi se nanašal njen očitek in konkretno v čem naj bi bila zatrjevana nejasnost, ki naj bi Ustavnemu sodišču domnevno onemogočala vsebinsko odločanje. Zgolj splošno sklicevanje pobudnice na sklep št. U-I-49/23 ne more nadomeščati pomanjkljive trditvene podlage pobude. Razlogi, iz katerih se zakonski določbi očita protiustavnost, morajo biti v pobudi navedeni dovolj natančno, jasno in določno. Predvidevanje, da bo Ustavno sodišče samo ugotavljalo, katere navedbe so lahko upoštevne v konkretnem primeru, tej zahtevi ne more zadostiti.

4.V skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUstS Ustavno sodišče pobudo zavrže, če niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 24.b člena ZUstS. Ker pobuda zgoraj navedenega pogoja ne izpolnjuje, njena obravnava ni mogoča in jo je Ustavno sodišče zavrglo. Glede na takšno odločitev se Ustavno sodišče ni ukvarjalo z vprašanjem, ali so izpolnjene druge procesne predpostavke za obravnavo pobude.

5.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnice in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Neža Kogovšek Šalamon, dr. Špelca Mežnar, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto Predsednik

[1]Splošna deklaracija človekovih pravic (Človekove pravice, Zbirka mednarodnih dokumentov, I. del, Univerzalni dokumenti, Družba za ZN za Republiko Slovenijo, Ljubljana 1995, str. 1–7).