Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ker je tožnik odklonil podpis ponujene pogodbe o zaposlitvi, do sklenitve delovnega razmerja ni prišlo, čeprav ga je tožena stranka pred tem že prijavila v zavarovanje.
V primeru, ko delavec ni prevzet k drugemu delodajalcu po pogodbi o prevzemu delavcev v smislu določbe 15. člena ZTPDR oz. 2. odst. 11. člena SKPG-93, lahko sklene delovno razmerje le s podpisom pogodbe o zaposlitvi po 11. členu ZDR; če podpis pogodbe o zaposlitvi odkloni, delovno razmerje ne nastane.
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba in sklep sodišča prve stopnje.
Tožnik trpi sam svoje pritožbene stroške.
Z izpodbijano sodno in sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo zahtevek tožene stranke glede ugotovitve obstoja delovnega razmerja pri toženi stranki od 1.5.1996 dalje, priznanja pravic iz delovnega razmerja ter izplačila plače za mesec september 1996, tožbo v zvezi z zahtevkom za ugotovitev nezakonitosti predloga pogodbe o zaposlitvi, ki ga je ponudila tožena stranka v podpis tožniku, pa kot nedopustno zavrglo.
Zoper gornjo sodbo in sklep se pritožuje tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov ter predlaga, da pritožbeno sodišče njeni pritožbi ugodi in napadeno sodbo in sklep spremeni tako, da tožbenemu zahtevku tožeče stranke v celoti ugodi, podredno pa, da napadeno sodbo in sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje pred spremenjenim senatom. Pri tem navaja, da je kljub pomanjkanju pismenega sporazuma med toženo stranko in družbo S. d.o.o., katere družabnik in direktor je bil tudi tožnik, hkrati s prevzemom poslovnih deležev družbe S. d.o.o., s strani tožene stranke dejansko šlo tudi za prevzem vseh delavcev te družbe v smislu določb 15. člena Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja. To je razvidno iz dejstva, da je tožena stranka zaposlila vse delavce družbe S. d.o.o., nadalje le iz simbolične kupnine za prevzem poslovnih deležev te družbe, pa tudi iz vsebine pogodbe o odplačnem prenosu poslovnih deležev z dne 11.4.1996. Nadalje pritožnik navaja, da je tudi njega tožena stranka prijavila v zavarovanje in da dejstvo, da je opravljal delo direktorja družbe S. d.o.o. v ničemer ne dokazuje, da dela pri toženi stranki ni nastopil. Poleg tega v pritožbi opozarja, da prvostopno sodišče ni odločalo o delu zahtevka, ki se je nanašal na izplačilo plač za obdobje od oktobra 1996 dalje.
Pritožba ni utemeljena.
Splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo (SKPG - Ur. l. RS, št. 39/93) v 11. tč. jasno določa, da pogodbo o prevzemu delavcev na delo k drugemu delodajalcu skleneta pristojna organa pri delodajalcih, kot je to pravilno ugotovilo že prvostopno sodišče. V izogib ponavljanju pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje obrazložitvi izpodbijane sodbe glede neobstoja takega sporazuma oz. pogodbe o prevzemu delavcev. Pogodbo o odplačnem prenosu in prevzemu poslovnih deležev družbe S. d.o.o. z dne 11.4.1996 ne določa prevzema delavcev na delo k toženi stranki v smislu navedenega časa SKPG.
Po prevzemu družbe S. d.o.o. je dejansko prišlo do prenehanje delovnega razmerja vseh delavcev te družbe in potem do sklenitve delovnih razmerij teh delavcev s toženo stranko v smislu določb 11. člena ZDR (Ur. l. RS, št. 14/90, 5/91 in 71/93). V procesu takšnega sklepanja delovnega razmerja je tožena stranka tudi tožnika že prijavila v zavarovanje, čeprav je tožnik še naprej opravljal delo za družbo S. d.o.o., kot njen direktor. Očitno ravno zaradi takšnega specifičnega položaja tožnika mu je tožena stranka z zamudo ponudila v podpis pogodbo o zaposlitvi, katere predlog sicer nosi datum 1.5.1996. Ker tožnik pogodbe o zaposlitvi ni podpisal, dejansko ni prišlo do formalne sklenitve delovnega razmerja pri toženi stranki v smislu določb navedenega člena ZDR. Ker tožnik ni uspel dokazati, da bi bili vsi elementi pogodbe o njegovi zaposlitvi pri toženi stranki v naprej dogovorjeni, oz. dogovorjeni drugače, kot je glasil predlog pogodbe z dne 1.5.1996, je z nepodpisom ponudene pogodbe sam povzročil, da do sklenitve delovnega razmerja pri toženi stranki v formalnem smislu ni prišlo. Takšnega zaključka ne spreminja niti dejstvo, da je tožena stranka v času, ko je še računala, da se bo tožnik pri njej zaposlil, dne 23.5.1996 izdala potrdilo, da je tožnik pri njej v delovnem razmerju (priloga A 7 spisa). Tako prijava zavarovanja, kot izdajo tega potrdila, je tožena stranka izvedla pod predpostavko, da bo tožnik z njo podpisal pogodbo o zaposlitvi, pa tega potem ni storil. Glede na to in ker mu je tožena stranka v predloženi pogodbi o zaposlitvi očitno zagotavljala dela, ki formalno ustrezajo smeri in stopnji tožnikove izobrazbe (komercialni tehnik - delovno mesto komercialnega referenta), so bili formalni razlogi za nepodpis pogodbe o zaposlitvi, zaradi česar v končni fazi ni prišlo do formalne sklenitve delovnega razmerja pri toženi stranki, na strani tožnika.
V zvezi s spornim predlogom pogodbe o zaposlitvi prvostopno sodišče pravilno povdarja, da je v 135. členu ZDR predviden preizkus zakonitosti predloga pogodbe o zaposlitvi le v primerih, ko je šlo za prvo sklepanje teh pogodb pri delodajalcu že zaposlenih delavcev ob uveljavitvi sedaj veljavnega ZDR. Ker predhodnega preizkusa zakonitosti predloga pogodbe o zaposlitvi ob sklepanju delovnega razmerja pri drugem oz. novem delodajalcu zakon ne predvideva, je v tem delu prvostopno sodišče tožnikovo tožbo pravilno zavrglo.
Pritožba sicer pravilno opozarja, da prvostopno sodišče ni posebej odločalo o tožnikovem denarnem zahtevku, izraženem sicer v vrednosti mesečne obračunske osnove za čas od meseca oktobra 1996 dalje. Z zavrnitvijo priznanja delovnega razmerja pri toženi stranki pa je bilo po temelju smiselno odločeno tudi o tem delu zahtevka. Zato neodločanje o posamičnih mesečno zahtevanih zneskih ne predstavlja bistvene kršitve postopka, saj je jasno, da je bil tožnikov zahtevek tudi v tem delu zavrnjen.
Glede na povedano je pritožbeno sodišče tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo ter kot pravilno in zakonito potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje. Ob takem izidu pritožbenega postopka tožnik ni bil opravičen do povrnitve pritožbenih stroškov.